Globalni indeks miru je bil prvič določen leta 2007, ko je raziskovalna skupina britanske družbe Economist Intelligence Unit, hčerinske enote podjetja The Economist, 121 držav razvrstila glede na pojavnost nasilja. Letos so v ocenjevanje, pri katerem sodelujejo različni strokovnjaki in akademske ustanove, vključili že 140 držav.
Globalni indeks miru
|
|
Na končno razvrstitev vpliva 24 kazalnikov, kot so na primer:
|
Na vrhu lestvice miroljubnih držav kraljuje Islandija, sledita ji še dve skandinavski državi, in sicer Danska in Norveška. Nova Zelandija je pristala na četrtem mestu, peterico najmiroljubnejših pa zaključuje Japonska. Slovenija je z uvrstitvijo na 16. mesto v primerjavi z letom 2007 napredovala za eno mesto. Za Slovenijo capljajo države, kot so denimo Nizozemska (22. mesto), Avstralija (27. mesto), Poljska (31. mesto) in Grčija na 54. mestu.
Varnostni svet ni prav nič varen
Skrb vzbujajoče so uvrstitve držav, ki imajo kot stalne članice VS Organizacije združenih
narodov (OZN) v rokah škarje in platno pri odločanju o miru in vojnah na svetu. Še najvišje kotira
Francija (36. mesto), Velika Britanija zaostaja na 49. mestu, Kitajska je pristala še 18 mest
nižje, Združene države Amerike so na 97. mestu, Rusija pa na neslavnem 131. mestu. Najmanj
miroljubne države nasploh so Izrael, Afganistan, Sudan, Somalija in seveda Irak.
Vojska kazi podobo Slovenije
Kazalniki, ki najbolj kvarijo sicer zelo spodobno uvrstitev Slovenije, so visok delež vojakov
v mednarodnih vojaških in mirovnih misijah, število policistov in vojakov na sto tisoč prebivalcev,
raziskave in vlaganja v razvoj orožij in odnosi s sosednjimi državami. Idealno podobo pa kaže naša
država na primer pri stopnji organiziranega kriminala, možnosti terorističnih napadov, politični
stabilnosti in številu umorov na sto tisoč prebivalcev.
