Skoraj 96 odstotkov zalog sladke vode na Zemlji je po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) pod zemeljsko površino, poleg tega pa podtalnica ne pozna meddržavnih meja, zato se večina rezervoarjev (imenovanih tudi akviferjev) nafte 21. stoletja razteza na ozemlju več držav. Kako obsežne so zaloge sladke vode pod zemeljsko površino, je bilo dolgo stvar ugibanj, zato si je OZN leta 2000 zastavil cilj, da izdela ustrezno preglednico.
|
Zaloge pitne vode v Evropi (komentar spodaj) © Unesco |
Slovenija |
|
Kot je razvidno iz zgornjega zemljevida, je območje Slovenije prekrito s temno zeleno in srednje temno modro barvo. Prva pomeni zelo velike, a težko dostopne zaloge podtalnice, druga pa velike in lahko dostopne zaloge. Akviferji se raztezajo tako, da so možni konflikti s prav vsemi sosednjimi državami. |
Na tej povezavi dostopen zemljevid še ponuja podatke o kakovosti vode in kako hitro je možno izpraznjene rezervoarje znova napolniti. Tu je treba opozoriti na probleme, ki se utegnejo v prihodnosti pojaviti na območju – pred tisočletji nadvse vlažnih, danes suhih predelov – Afrike in Arabskega polotoka, kjer se vodne zaloge sploh ne obnavljajo.
Študija Unesca navaja, da je pod Zemljo kar 100-krat več zalog pitne vode kot na njeni površini. Njena poraba hitro narašča. 65 odstotkov vse porabljene vode gre za zalivanje in namakanje površin, četrtina se je porabi za uživanje, preostalo desetino pa porabi industrija. Unescovi strokovnjaki opozarjajo, da človeštvo potrebe po pitni vodi čedalje bolj zadovoljuje s podtalnico – države EU denimo 70-odstotno, Savdska Arabija pa kar 100- odstotno. Največ neizkoriščenih akviferjev naj bi imela Afrika, vendar Unesco opozarja, da se tudi v nekaterih tamkajšnjih državah zaloge izkoriščajo čedalje bolj nepremišljeno.
