"Katastrofalni obseg letošnjih požarov v Avstraliji je vsekakor osrednja tema vseh nacionalnih medijev in vseh pogovorov. A je vendarle nekaj razlike med poročanjem lokalnih medijev in odnosom ljudi do posledic in med spletno apokaliptično evforijo po svetu," razlaga Andrej Lavtar, ki z možem preživlja počitnice v Avstraliji. "Tu so ljudje zelo trezno zaskrbljeni, a pragmatično stoični in mirni. Pozorno spremljajo razvoj dogodkov in čeprav se življenje odvija dalje, vključno z vsemi možnimi tekmami kriketa, praktično vsi poskušajo pomagati kakor in kolikor lahko."
Čeprav ji je zgorela hiša, je rešila sosedo
"Trenutno sva pri sorodnikih na za avstralske razmere “srednje veliki” kmetiji - obsega dobrih 3500 hektarov - kjer so imeli zelo dobro leto in so kmetom na opustelih območjih za preživelo živino donirali nekaj tovornjakov sena, čeprav bi ga lahko zelo dobro prodali. Teta je iz svojega zasebnega pokojninskega sklada prispevala v sklad za gorivo, tovornjakarji pa seno vozijo prostovoljno. V Mallacooti, kjer je bilo nekaj tisoč ljudi odrezanih od sveta na obali, evakuirali pa so jih s pomočjo vojaških ladij, je ženska, ki ji je pogorela hiša, sosedi kupila generator, da bi ji pomagala pred ognjem rešiti njeno. Prostovoljci so tudi mnogi ali kar večina gasilcev in po treh tednih intenzivnih bojev z ognjem je država končno sklenila nameniti sredstva tudi za njihov izgubljeni dohodek."
Evkaliptovec gori kot sveča
"Iz krajev, ki niso neposredno ogroženi, pošiljajo izmene, da si lahko domači gasilci vsaj malo odpočijejo. Vsi dnevno pokličejo sorodnike, ki so na ogroženih območjih ali pa evakuirani. Razmere so torej izjemno resne, a Avstralci z njimi že nekako znajo živeti. Avstralija se že desetletja spopada z vedno bolj nepredvidljivim vremenom, evkaliptovec pa gori kot sveča." Do zdaj je v požarih življenje izgubilo 24 ljudi, poškodovanih ali uničenih je več kot 1800 domov.
Požari so se začeli na začetku poletja, najhujše še prihaja
Od konca septembra, ko se je začela ognjena stihija v Avstraliji, je v Novem Južnem Walesu pogorelo skoraj pet milijonov hektarjev površin, v Viktoriji pa 1,2 milijona hektarjev. Ognjeni zublji so skupaj uničili površine v velikosti Irske.
"Za mnoge od prizadetih področij ni skrbi, da se ne bi v nekaj letih obrasla, tudi izguba gozda ni primerljiva s tisto v Amazoniji, pa čeprav so površine zdaj že nekajkrat večje. Gre namreč za gozd in grmičevje, ki ga ogenj sooblikuje. Je pa seveda obseg požarov letos neprimerjiv s prejšnjimi leti. Kljub večjemu obsegu požarov in večji gmotni škodi pa je manj izgubljenih življenj, ker se po izkušnjah tako imenovane črne sobote leta 2009 manj ljudi odloča ostati in poskušati rešiti svojo posest. Oteževalna okoliščina je čas dopustov in dejstvo, da najbolj gori prav v narodnih parkih, kamor se ljudje sredi poletnih počitnic in praznikov odpravljajo na dopuste. Vse pa je presenetilo predvsem to, da so se požari razmahnili že decembra, ponavadi jih ne pričakujejo do poznega poletja v februarju." Kar se tiče temperatur in suše, najhujše šele prihaja.
V posmeh vsem žrtvam so v Sidneyu priredili tradicinalni novoletni ognjemet.
Andrej Lavtar, ki z možem preživlja počitnice v Avstraliji. Svet je u k*.