Nicola Sturgeon se bo sestala s predstavniki glavnih poslanskih skupin in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzom, da bi jim predstavila škotsko stališče in interese. "Popolnoma sem odločena ohraniti škotske odnose in njen položaj v EU," je pred odhodom v Bruselj napovedala Sturegonova. "Če zapustimo Evropo, bi bilo to proti naši volji in demokratično nesprejemljivo." Opozorila je, da so Škoti na Četrtkovem referendumu večinsko glasovali za obstanek Velike Britanije v EU.
Schulz je potrdil, da se bo sestal s škotsko ministrico, medtem ko naj bi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk srečanje s Sturegonovo zavrnil. Neimenovani evropski uradnik je dejal, da naj takšno srečanje ne bi bilo primerno.
Manj negativno od pričakovanj
Mario Draghi, prvi mož Evropske centralne banke (ECB), je dejal, da ECB v prihodnjih treh letih zaradi izstopa Velike Britanije iz EU pričakuje od 0,3 do 0,5 odstotne točke nižjo gospodarsko rast v območju evra. Padec naj bi bil povezan s padcem gospodarske dejavnosti v Veliki Britaniji, saj sta njeno gospodarstvo in finančni sektor tesno povezana z evrskim območjem.
Prvi učinki na britansko gospodarstvo so že vidni. V prvih dneh po referendumu je močno padel tečaj funta, zanihal je tudi tečaj evra, znižala se je bonitetna ocena Velike Britanije, vrstijo pa se tudi informacije o selitvi operacij in delovnih mest raznih podjetij in finančnih ustanov. Tusk je včeraj sicer miril, da je omenjeni negativni učinek na območje evra in ostale članice manj negativen od pričakovanj.
Cameron: Iskreno so žalostni
Včerajšnjega srečanja se je v Bruslju udeležil tudi britanski premier David Cameron. Na pogovorih je bilo čutiti žalost in obžalovanje, je vzdušje po srečanju opisal Cameron. "Naši partnerji so iskreno žalostni, da nameravamo zapustiti to organizacijo," je dejal.Pogovore je označil za konstruktivne, pozitivne in mirne. Voditelji so pokazali razumevanje za to, da bi Velika Britanija in Evropa morali stremeti k čim tesnejšim odnosom sodelovanja na različnih področjih, med drugim v trgovini in varnosti. "Velika Britanija ne želi, ne bi smela in ne bo obrnila hrbta Evropi," je zagotovil Cameron.
Hkrati pa je dodal, da bo novi britanski premier tisti, ki bo odločil o sprožitvi postopka v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe. Cameron je po objavi izidov referenduma odstopil.
Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da je britanska odločitev nepreklicna in sama ne vidi načina, kako bi to spremenili. "To ni čas za pobožne želje. Referendum je realnost," je dejala Merklova.
Francoski predsednik Francois Hollande pa je izključil možnost, da bi Veliki Britaniji na pogajanjih glede njenega bodočega dostopa do evropskega notranjega trga popuščali. Če želijo Britanci še naprej imeti dostop, morajo spoštovati vsa štiri načela notranjega trga, je dejal. To, da bi Velika Britanija imela koristi od prostega pretoka blaga, storitev in kapitala, hkrati pa omejila prosti pretok ljudi, ne pride v poštev, je bil jasen Hollande. "Štiri svoboščine ali nobena," je dodal.
Brexit bo osrednja tema vrh držav članic EU, brez Velike Britanije, seveda, ki bo 16. septembra v Bratislavi, je napovedal Tusk.
