"Potem ko se je gospodarstvo EU v prvem četrtletju vrnilo k rasti, je bila rast v drugem in tretjem četrtletju stabilna, a zadržana. Rast BDP bo letos znašala 0,9 odstotka, prihodnje leto se bo povzpela na 1,5, v letu 2026 pa na 1,8 odstotka," je danes ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Maja so za letos napovedali 1,0-odstotno rast BDP Evropske unije, za leto 2025 pa 1,6-odstotno.
Bruto domači proizvod evrskega območja pa se bo po napovedih Evropske komisije v letu 2024 povečal za 0,8 odstotka, kolikor so napovedali že pred pol leta. Za leto 2025 napovedujejo 1,3-odstotno rast BDP, potem ko so maja 1,4-odstotno. Leta 2026 naj bi znašala 1,6 odstotka, so danes napovedali na komisiji.
Komisija ob tem napoveduje nadaljnje umirjanje inflacije. V EU naj bi letos znašala 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot so napovedali nazadnje. Za prihodnje leto pa napovedujejo 2,4-odstotno inflacijo, potem ko so pred tremi meseci 2,2-odstotno. V 2026 naj bi padla na 2,0 odstotka.
Cene življenjskih potrebščin še vedno rastejo
V evrskem območju bo medtem rast cen življenjskih potrebščin letos znašala 2,4 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Februarja so napovedali 2,5-odstotno inflacijo. Za prihodnje leto so napoved inflacije ohranili pri 2,1 odstotka, leta 2026 pa naj bi znašala 1,9 odstotka.
Po Gentilonijevih besedah se bo inflacija v evrskem območju do sredine prihodnjega leta stabilizirala pri 2,2 odstotka, proti koncu leta pa bo nato padla na ciljno vrednost dveh odstotkov. Proti koncu leta 2026 naj bi padla na 1,8 odstotka.
Evropski komisar je ob tem opozoril, da danes objavljeno napoved spremlja visoka negotovost. Povezana je predvsem z vojnama v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je povedal. Obnovo rasti pa bi lahko dodatno otežile tudi zamude pri izvajanju evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost ter večji vpliv konsolidacije javnih financ, kot se pričakuje.
"Zaradi teh tveganj je še toliko bolj pomembno izvajanje ambicioznih reform in naložb za okrepitev konkurenčnosti in varnosti v okviru naših novih javnofinančnih pravil," je še povedal komisar.
EU potrebuje dodatne naložbe
Spomnil je, da izzive, s katerimi se sooča EU, v svojih poročilih o gospodarski konkurenčnosti in notranjem trgu dobro opišeta nekdanja italijanska premierja Mario Draghi in Enrico Letta. Draghijevo poročilo o konkurenčnosti navaja, da EU potrebuje dodatne naložbe v višini 800 milijard evrov letno.
Zato je treba po Gentilonijevem mnenju ustvariti pogoje za večjo mobilizacijo zasebnih naložb, del odgovora pa morajo biti tudi novi skupi finančni instrumenti EU.
Glede vpliva rezultatov nedavnih ameriških volitev, na katerih je slavil republikanec Donald Trump, na evropsko gospodarstvo, je komisar poudaril, da je še prezgodaj za podrobnejše ocene. Nova administracija bo namreč položaj nastopila šele 20. januarja.
"Morebiten obrat ZDA k protekcionistični trgovinski politiki bi bil zelo škodljiv za obe gospodarstvi. Evropska komisija bo sodelovala s prihajajočo ameriško administracijo za močno transatlantsko agendo, pa tudi za to, da bi mednarodni trgovinski tokovi ostali odprti in hkrati postali varnejši," je povedal Gentiloni, ki se sicer poslavlja s položaja.
