Ultimat EU se je po poročanju Jutarnjega lista nanašal na tako imenovane "topniške dokumente", ki govorijo o bombardiranju Knina v času hrvaške vojaške akcije Nevihta leta 1995, in ki bi jih Zagreb moral posredovati haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, a tega ni storil.
"Vlada jih nima" |
|
Podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je dejala, da hrvaška vlada spornih dokumentov nima, je pa zaradi njih sprožila preiskavo. |
EU in ostro opozorilo
"Ostro opozorilo predsedstva EU, ki je povezano s sodelovanjem s Haagom in "topniškimi
dnevniki",
je pravosodnemu ministru Ivanu Šimonoviću predal češki veleposlanik Karel Kühnl kot odposlanec
države, predsedujoče EU," dodaja zagrebški časnik.
V demarši naj bi jasno pisalo, da je po ocenah EU vprašanje 23 spornih dokumentov, ki jih zahteva haaško sodišče, "prioritetno vprašanje za odpiranje pogajanj v poglavju 23 – pravosodje in temeljne pravice". "Z drugim besedami povedano, Hrvaška ne bo mogla računati na odprtje enega izmed ključnih pogajalskih poglavij, dokler ne reši vprašanja usode spornih dokumentov oziroma dokler jih Sanaderjeva vlada ne najde in pošlje v Haag," pojasnjuje časnik. Opozarja, da se je Hrvaška pred kratkim zavezala, da bo uredila omenjeni problem s podpisom sporazuma z uradom glavnega haaškega tožilca.
Izmikanje Sanadarjeve vlade
Medtem ko so na vladi še v četrtek govorili, da nimajo informacij o demarši, so na
pravosodnem ministrstvu potrdili, da je prispela, sicer pa da ni razloga za preplah, nadaljuje
časnik. Kot so povedali na pravosodnem ministrstvu, je cilj demarše
"pospeševanje odpiranja omenjenega pogajalskega poglavja".
