Slednjemu sicer te dni v Parizu sodijo zaradi štirih bombnih napadov na vlake v Franciji leta 1982 in 1983, v katerih je umrlo 11 ljudi. Kako je Šakalu uspelo preprečiti atentat, je v avtobiografski knjigi Anatomija globalnega smradu zapisal Dragan M. Filipović, nekdanji vodja tajnih obveščevalcev srbske policije in tudi kandidat za prvega moža srbske Udbe.
Filipović, ki je več let živel v znanem budističnem samostanu Šaolin na Kitajskem in ki velja za mojstra borilnih veščin, tako v knjigi piše o vohunskih in obveščevalnih akcijah srbske tajne policije, srbskih političnih spletkah in tudi o nevladnih organizacijah. Po njegovem mnenju so slednje klasične organizacije, ki jih financirajo zahodne vlade, poroča Slobodna Dalmacija.
Miloševića je tako, kot pravi nekdanji tajni obveščevalec, hotela ubiti tako imenovana Jeklena četa, mreža Šakalove revolucionarne vojske, ki je delovala tudi v Romuniji in na Madžarskem. Mreža je po padcu Berlinskega zidu začela razpadati in mnogi njeni člani so bili ubiti ali pa so jih oblasti zaprle.
Nekateri izmed njih so postali plačanci novih oblasti nekdanjih socialističnih držav. Organizacija se je tako sčasoma preoblikovala v klasično kriminalno organizacijo.
Brez Šakala ne bi šlo
Ko so tajni srbski obveščevalci izvedeli, da je Jeklena četa, ki je načrtovala napad na Miloševića, del Šakalove organizacije, so začeli koristiti svoje nekdanje zveze, da bi prišli v stik s Carlosom.
To sicer ni bilo težko, saj je bilo znano, da je bil Šakal še v času SFRJ član takratne tajne policije, njegova naloga pa je bila tudi obračun z ustaškimi emigranti. Vse to pa je odobraval tudi takratni predsednik Tito.
Ko je bila Miloševića tajna policija že na sledi Šakalu, je bil ta, kot piše Filipović, že v Sudanu, kjer je v eni izmed tamkajšnjih bolnišnic čakal na operacijo testisov.
Tam ga je aretirala francoska tajna policija in ga z odobritvijo sudanskih oblasti na skrivaj v vreči z letalom odpeljala v Pariz. Carlos je skupaj s svojim članom organizacije Johanesom Vajnrihom, ki danes prestaja kazen v nekem nemškem zaporu, obvestil Miloševičevo tajno policijo, da nikoli ne bi ubil niti enega komunističnega voditelja.
Staremu znancu Jovici Stanišiću in še enemu članu tajne policije v Beogradu sta še sporočila, da z Jekleno četo nimata več stika, a sta našla način, kako pomagati. V Beograd sta poslala imena, priimke in druge osebne podatke članov omenjene organizacije ter številke računov, prek katerih so Albanci plačali za atentat na Miloševića. Jeklena četa je tako ustavila priprave na atentat.
terorist brani terorista!