Nemška kanclerka Angela Merkel je na slovesnosti dejala, da gre za "enega največjih infrastrukturnih projektov našega časa". Rusijo je označila za ključno in zanesljivo partnerico. "Odprtje plinovoda je pomemben dogodek za krepitev vezi med Rusijo in Nemčijo ter Rusijo in Evropo," je pred slovesnostjo dejal Medvedjev. "Je tudi korak proti zagotavljanju oskrbe z energijo v Evropi," je menil. Merklova je izpostavila, da je življenjska doba plinovoda ocenjena na 50 let. "Tesno bomo povezani več desetletij," je tako ocenila vpliv plinovoda na odnose med Nemčijo in Rusijo.
Plinovod sta Merklova in Medvedjev simbolično odprla tako, da sta zavrtela veliko kolo, s čimer sta sprostila prehod plina skozi cev. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da naj bi se kolo, ki je bilo postavljeno zgolj za potrebe slovesnosti in s plinovodom ni dejansko povezano, ob pritisku voditeljev nevarno zamajalo.
Po besedah nemškega gospodarskega ministra Philipa Röslerja bo novi plinovod izboljšal varnost oskrbe največjega evropskega gospodarstva, pa tudi celotne Evrope, z energijo. Kritiki pa poudarjajo, da bo le še povečal energetsko odvisnost Evrope od Rusije.
Obšli problematični Ukrajino in Belorusijo
Rusija je prvi plin po prvi cevi 1224 kilometrov dolgega in 7,4 milijarde evrov vrednega plinovoda spustila na začetku septembra, v Nemčijo pa bo prispel danes. S plinovodom jim je uspelo zaobiti Ukrajino in Belorusijo, s katerima se je Rusija večkrat znašla v plinskem sporu.
Dela se nadaljujejo tudi na drugi cevi plinovoda. Doslej so položili okoli 800 kilometrov cevi, končali pa naj bi jo prihodnje leto. Letno bo po obeh ceveh steklo do 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer bodo lahko oskrbeli 26 milijonov gospodinjstev.
Levji delež pri projektu, ki povezuje rusko mesto Viborg z nemškim Greifswaldom, ima sicer ruski Gazprom, v konzorciju pa so še nemška BASF in Eon, nizozemski Nederlandse Gasunie ter francoski GDF Suez.
Gradili bodo tudi Južni tok
Z gradnjo plinovoda Južni tok s štirimi vodi, ki bo potekal iz Rusije v Evropo po dnu Črnega morja, naj bi začeli leta 2013. Celoten projekt naj bi se zaključil leta 2018, vreden pa je 15,5 milijarde evrov.
Za realizacijo plinovoda so bili podpisani mednarodni dogovori tudi z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Grčijo, Hrvaško, Avstrijo in Slovenijo. Z omenjenimi državami bo treba podpisati tudi dogovor, ki bo opredelil delež in vlogo, ki jo bodo nacionalni plinski operaterji imeli na ozemljih držav, čez katere bo šel plinovod.
