Razlika manj kot odstotek, Trumpov zaveznik še ni priznal poraza

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Braziliji je tesno zmagal nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. S 50,9 odstotka glasov je v drugem krogu premagal dosedanjega predsednika Jairja Bolsonara.

"Ta država potrebuje mir in enotnost. Demokracija se je vrnila," je Lula dejal svojim privržencem v São Paulu, poročajo tuje tiskovne agencije. Dodal je, da so izzivi pred njim ogromni, ter naštel prehransko krizo, gospodarstvo, politično razdeljenost države ter uničevanje gozdov v Amazoniji.

Njegov protikandidat, desničarski populist Bolsonaro se je doslej še ni oglasil, nekaj njegovih privržencev pa se je zbralo v prestolnici Brasílii in sporočalo, da ne priznavajo izida volitev. Je pa poraz priznalo nekaj Bolsonarovih zaveznikov, med njimi predsednik spodnjega doma parlamenta Arthur Lira, ki je dejal, da je čas, da sežejo v roko nasprotnikom ter zgradijo mostove. "Kjerkoli na svetu bi predsednik, ki izgublja, že poklical in priznal poraz. Ampak ni še poklical, ne vem, če sploh bo poklical in priznal poraz," je o Bolsonaru dejal Lula.

Po preštetju vseh glasovnic je Lula prejel 50,9 odstotka glasov, Bolsonaro pa 49,1 odstotka. Lula je dobil 2,13 milijona več glasov in je slavil v 13 zveznih brazilskih državah, Bolsonaro pa v 14.

Lula je po objavi izida volitev že prejel številne čestitke iz tujine. Med prvimi mu je čestital ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril, da so bile volitve svobodne, pravične in verodostojne. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da Brazilija z izidom nedeljskih volitev odpira novo stran zgodovine. Visoki zunanji predstavnik EU Josep Borrell je na Twitterju zapisal, da so bile volitve mirne in dobro organizirane, nemški kancler Olaf Scholz pa se je zavzel za sodelovanje z novim brazilskim predsednikom na področju varovanja okolja. Tudi španski premier Pedro Sánchez je v čestitki izpostavil skupen boj proti podnebnim spremembam.

Luli je čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin in dejal, da izvolitev potrjuje njegovo veliko politično avtoriteto. Novi brazilski predsednik je prejel čestitke tudi iz več latinskoameriških držav. Med drugimi so mu čestitali venezuelski predsednik Nicolás Maduro, argentinski predsednik Alberto Fernández in predsednik Čila Gabriel Borić.

Norveška, ki je leta 2019 v času Bolsonara ukinila izplačevanje subvencij Braziliji za zaščito amazonskega pragozda in pomoč tamkajšnjemu avtohtonemu prebivalstvu, pa je danes že sporočila, da bo kar najhitreje obnovila financiranje.

Epa

Brazilija je sedmo največje gospodarstvo na svetu ter največja in najbolj naseljena država v Latinski Ameriki s približno 156 milijoni volilnih upravičencev.

77-letni Lula da Silva, nekdanji sindikalist, čigar dolga kariera v brazilski politiki se je pričela v začetku 80. let prejšnjega stoletja, vodi progresivno Delavsko stranko (PT).

Med letoma 2003 in 2010 je dva mandata zasedal položaj predsednika Brazilije in med drugim uvedel obsežne socialne programe, namenjene delavskemu razredu in boju proti revščini, na mednarodnem prizorišču pa se je zavzemal za spremembo ravnovesja moči med svetovnimi silami. Leta 2010 je položaj zapustil kot eden najbolj priljubljenih voditeljev v zgodovini države, čeprav so njegovo zapuščino nekoliko zasenčile obtožbe o korupciji, zaradi katerih je bil prisiljen v umik iz politike.

Leta 2017 je bil nato obsojen zaradi pranja denarja in korupcije. Zvezni sodnik v tej zadevi Sergio Moro je pozneje postal minister za pravosodje v Bolsonarovi vladi, Lula pa trdi, da so bile obtožbe lažne. Brazilsko vrhovno sodišče jih je lani razveljavilo.

67-letni Bolsonaro (na spodnji fotografiji), nekdanji vojaški častnik in nato 27 let poslanec, je bil za predsednika izvoljen leta 2018. Je kontroverzen politik, njegova stališča in komentarji, ki jih številni opisujejo kot skrajno desničarske in populistične, so bili v Braziliji deležni tako navdušenih pohval kot ostrih kritik. Opira se predvsem na konservativne in tradicionalne vrednote, kot so Bog, domovina in družina. Je glasen nasprotnik istospolnih porok in homoseksualnosti, splava in sekularizma, v zunanji politiki pa je zagovarjal tesnejše odnose z ZDA in Izraelom.

Epa

Njegov mandat so od januarja 2019 zaznamovale številne krize - mednarodna skupnost ga je med drugim kritizirala zaradi ravnanja v boju s pandemijo covida-19 in uničevanja amazonskega pragozda.

Kandidata sta se sicer ob koncu kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev zapletla v hud boj. Zaradi politične polarizacije so se pojavljala tudi poročila o fizičnih obračunih med podporniki obeh strani in obtožbe o zlorabah na delovnem mestu, saj naj bi šefi poskušali ustrahovati svoje zaposlene in jim preprečiti, da bi glasovali po lastni volji.