Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi general Philip Breedlove ocenjuje, da je na meji z Ukrajino okoli 40.000 do zob oboroženih ruskih vojakov, ki bi lahko svoje cilje - zasedbo vzhodnih in južnih delov Ukrajine - uresničili v treh do petih dneh. Po njegovih ocenah gre za zelo usposobljeno in dobro oboroženo vojsko, ki je pripravljena na premik.
Breedlove meni, da bi se ruski pohod lahko začel s Krima proti Odesi in nato naprej proti jugozahodu, s čimer bi se ruske sile približale Romuniji. Nato mora tako razmisliti, kakšne možnosti za odziv po kopnem ima. Možnosti za zračno in morsko posredovanje so bolj ali manj jasne, meni Breedlove.
Rasmussen svari Rusijo pred zgodovinsko napako
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusijo pozval, naj preneha ustrahovati Ukrajino in umakne svoje sile z ukrajinsko-ruske meje. Glavni razlog za ukrajinsko krizo je po njegovem mnenju poskus vzpostavljanja ruskega vplivnega območja na nekdanjem sovjetskem prostoru.
Rasmussen je tudi opozoril Rusijo, da če bi se odločila za dodatno posredovanje v Ukrajini, bi bila to "zgodovinska napaka". "To bi vodilo v dodatno mednarodno izolacijo Rusije. Imelo bi še bolj daljnosežne posledice za odnose med Rusije in Zahodom. To bi bila napačna ocena z velikimi strateškimi posledicami," je dejal. Rasmussen verjame, da je prava pot politična in diplomatska rešitev.
"Odcepitev Krima je tragedija"
Odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki se je zatekel v Rusijo, je v intervjuju dejal, da bo poskusil prepričati Vladimirja Putina, da vrne Krim Ukrajini. Odcepitev je označil za veliko tragedijo in se zavzel za iskanje načina, kako bi ga vrnili Ukrajini, a mu hkrati omogočili največjo možno stopnjo neodvisnosti.
Janukovič meni, da bi, v kolikor bi ostal na oblasti, poskusil preprečiti referendum, ki je po njegovih besedah "oblika protesta" proti novim ukrajinskim voditeljem.
