"Ali si tega želimo ali ne? Seveda ne. Ravno zato smo dali predloge za pogajalski proces," se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Vladimir Putin na skupni novinarski konferenci po pogovorih odzval na očitke Zahoda, da Rusija kopiči vojsko na meji z Ukrajino z namenom, da bi napadla zahodno sosedo.
Kot je dejal, je pripravljen nadaljevati sodelovanje z Zahodom pri varnostnih vprašanjih, da bi zmanjšali napetosti zaradi Ukrajine. "Pripravljeni smo sodelovati naprej. Pripravljeni smo iti po pogajalski poti," je dejal Putin.
Scholz je prepričan, da je rešitev spora med Rusijo in Ukrajino mogoče najti po diplomatski poti. "Pripravljeni smo skupaj z vsemi partnerji in zavezniki v EU in Natu ter z Rusijo razpravljati o zelo konkretnih korakih za izboljšanje varnosti za obe strani ali še bolje naše skupne varnosti," je dejal.
Rusija je po njegovih besedah ključni akter pri ohranjanju varnosti v Evropi. "Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo," je poudaril nemški kancler.
Rusi umaknili nekatere enote, zahod zadržan
Rusko obrambno ministrstvo je dopoldne sporočilo, da so se nekatere ruske vojaške enote po zaključku vojaških vaj z območij blizu ukrajinske meje začele vračati v svoja oporišča. Enote ruskega južnega in zahodnega vojaškega okrožja so po opravljenih nalogah že začele nalagati svojo opremo za odhod, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov ter dodal, da se bodo ruski vojaki po zaključku vaj vrnili v svoje baze.
V Kremlju so ob potrditvi, da je načrtovan umik nekaterih sil z ukrajinske meje, poudarili, da se bo Rusija še naprej sama odločala o premeščanju svojih enot. Rusija bo nadaljevala s prakso izvajanja vojaških vaj na svojem ozemlju in o tej pravici ne bo razpravljala z nikomer, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Tako zveza Nato kot nekatere evropske prestolnice so do sporočil iz Moskve zadržane. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ocenil, da so znamenja iz Moskve glede pripravljenosti na nadaljnji dialog v povezavi z Ukrajino razlog za zmeren optimizem, vendar pa na terenu za zdaj še ni umirjanja razmer.
Britanski premier Boris Johnson je opozoril, da iz Rusije prihajajo mešani signali. Obveščevalni podatki o ruski prisotnosti na meji z Ukrajino še vedno niso spodbudni kljub napovedi umika nekaterih vojakov in odprtosti za dialog s strani Moskve, je dejal.
Vsak resničen korak za deeskalacijo razmer je razlog za upanje, je ocenila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in dodala, da morajo napovedim o umiku ruskih enot slediti dejstva. Na sporočilo iz Moskve, da bo del vojaških enot zapustil območja blizu ukrajinske meje, se je pozitivno odzvala francoska vlada, vendar sporočila, da informacije še natančno preučuje.
Sredi diplomatskih prizadevanj za preprečitev ruske invazije na njeno prozahodno sosedo Ukrajino, ki naj bi jo Moskva po opozorilih Washingtona morda načrtovala že sredi tedna, je danes ruska duma Putina pozvala, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij Donetsk in Lugansk. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov tik pred glasovanjem dume ni povedal, ali bo Kremelj to potezo ruskih poslancev podprl.
Ukrajinski zunanji minister Kuleba pa je v Kijevu opozoril, da bo Rusija, če bo priznala uporniška ozemlja kot neodvisna, de facto in de iure odstopila od dogovorov iz Minska z vsemi posledicami, ki bodo sledile.
