Množica protestnikov vztraja na osrednjem kairskem trgu Tahrir, ki ga je zavzela pred štirinajstimi tedni in ga namerava zapustiti le, če bo Mubarak odstopil. Znova se zbirajo tudi v drugem največjem egiptovskem mestu Aleksandrija in v mestu Al Ariš na severu Sinaja. Vlada je v nedeljskih pogovorih ponudila serijo kompromisnih predlogov, a v opoziciji pravijo, da to ni dovolj.
Ameriški predsednik Barak Obama je v odzivu na zadnje dogajanje dejal, da "Egipt nikoli ne bo več to, kar je bil". V intervjuju za ameriško televizijo Fox TV je včeraj dejal: "Egipčani želijo svobodo, svobodne in pravične volitve in predstavniško vlado, zato pravimo, da se morajo spremembe začeti takoj." Kot je poudaril, ZDA ne morejo diktirati Mubaraku, kaj naj naredi, lahko pa mu svetujejo, da je "nastopil čas, ko je treba izvesti spremembe".
Krizni sestanek
Opozicijske skupine so se v nedeljo srečale s predstavniki vlade, da bi se dogovorile, kako prekiniti mrtvo točko, v kateri se je znašla država. Protestniki namreč od vsega začetka pravijo, da bodo vztrajali, dokler predsednik Hosni Mubarak ne odstopi, slednji pa noče odstopiti in obljublja le, da ne bo kandidiral na jesenskih volitvah. V nasilju, ki je spremljalo proteste, je v zadnjih štirinajstih dneh umrlo okoli 300 ljudi.
Pogovore je gostil egiptovski podpredsednik Omar Sulejman, poleg vlade se jih je udeležilo šest opozicijskih skupin, med njimi po poročanju tujih agencij tudi koalicija mladinskih organizacij s skupino "modrecev" in prepovedana muslimanska bratovščina, ki je prvič v zgodovini sedela za isto mizo z vlado.
Opozicija skeptična
Egiptovska državna televizija je poročala, da so se udeleženci strinjali, da bodo oblikovali odbor, ki bo do konca marca predlagal ustavne spremembe in spremembe zakonodaje. A opozicijski voditelji so dejali, da so skeptični glede vladnih motivov in da ukrepi niso šli dovolj daleč. Sulejman je po navedbah opozicije na srečanju zavrnil predlog, da bi sam prevzel vodenje države namesto predsednika Mubaraka.
Muslimanska bratovščina je sporočila, da se bodo prihodnjih pogovorov udeleževali le, če bo vlada naredila napredek glede zahtev po Mubarakovem odstopu, razpustitvi parlamenta, umaknitve izrednih zakonov in izpustitve političnih zapornikov. Visoki predstavnik muslimanske bratovščine Esam el Erian je tujim reporterjem povedal, da so se oblasti odzvale na nekatere zahteve, a na preveč površen način.
Vodilna opozicijska figura, Nobelov nagrajenec Mohamed El Baradej, ki na pogajanja sicer ni bil vabljen, je napovedane spremembe označil kot "omejene". Kot je dejal, je predlagal enoletno obdobje, ko bi Egipt vodil tričlanski predsedniški svet. Predsednik Mubarak je že večkrat odklonil odstop, z utemeljitvijo, da bi le-ta pahnil državo v kaos, saj bi z njegovim odhodom nastal politični vakuum.
