Pred sredinim glasovanjem Evropskega parlamenta o novi direktivi o delovnem času na območju EU se je na ulice alzaške prestolnice zgrnilo po navedbah organizatorjev okoli 15.000, po navedbah policije pa 4200 protestnikov, med katerimi je bila tudi 60-članska delegacija iz Slovenije, ki jo je vodil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.
Demonstranti, večinoma predstavniki sindikalnih organizacij, so se iz središča mesta odpravili proti zgradbi EP, pri tem pa nosili transparente, na katerih je pisalo No to longer working hours! Yes to decent working conditions! (Ne daljšemu delovniku! Da dostojnim delovnim razmeram!)
Sindikalistom se zdita sporni dve dikciji direktive, ki jo je v času slovenskega predsedovanja sprejel Evropski svet (državniki in premierji držav EU). "Najslabše je, da predlagana direktiva še omogoča izjeme od 48-urnega delovnega tedna in tako omogoča, da bodo delavci delali do 65 ur. Druga sporna točka je delitev dežurstva na aktivni in neaktivni del, pri čemer se slednji ne bi štel v delovni čas," je dejal Semolič. Direktiva po mnenju evropske zveze sindikatov, ki je organizirala današnje proteste, zmanjšuje možnost prilagajanja delovnega časa družinskemu življenju, negativno pa vpliva tudi na zdravje delavcev.
Dopolnila za bolj omejen delovni čas
Semolič je še povedal, da obstaja upanje, da bodo poslanci sprejeli 22 dopolnil, ki jih
predlaga odbor EP za zaposlovanje in socialne zadeve in v veliki meri ponavljajo že znano stališče
parlamenta, ki se je že maja 2005 zavzel za konec vseh odstopanj od maksimalnega 48-urnega
tedenskega delovnika, odbor pa se je nedavno zavzel med drugim tudi za vključitev celotnega
dežurstva v delovni čas.
Sprejem se utegne zavleči
Za sprejetje posameznih dopolnil je potrebna kvalificirana večina 393 poslancev. Če poslanci
v sredo predloga članic ne bodo podprli, bo gotovo sledil spravni postopek med parlamentom in
svetom, v okviru katerega imata obe instituciji največ osem tednov za sklenitev dogovora, še osem
tednov pa imata, da dogovor potrdita. Če se dolgotrajna zgodba o spreminjanju direktive ne bo
končala z dogovorom, pa pravni strokovnjaki v EP opozarjajo, da bi to dejansko utegnilo poslabšati
zaščito delavcev v EU.
"Delovni čas bo celo krajši"
Oglasil se je tudi
Miha Brejc, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, ki je poudaril, da bodo vsi
štirje slovenski poslanci, ki so člani Evropske ljudske stranke, glasovali za sprejem direktive v
prvotni verziji brez dopolnil:
"Prvič v zgodovini bo delovni čas v EU omejen na največ 65 ur, izračunano kot povprečje v
obdobju treh mesecev, s tem da delodajalec mora pridobiti soglasje delavca. Podatki za kar nekaj
panog kažejo, da nekatere poklicne skupine zdaj delajo tudi več kot 70 ur na teden, ker trenutno ni
nobenih omejitev. S sprejetjem te direktive pa to ne bo več mogoče, kar pomeni, da se ravno s to
direktivo omejuje povečanje tedenskega dela."
