Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Za ta dan je značilna priprava velikonočnih jedi, kot so pirhi, šunka, hren in potica.
V katoliški in pravoslavnih cerkvah so praznovanje velike noči, spomina na Jezusovo vstajenje, začeli z velikonočnimi vigilijami, ki jo je v predverju bazilike sv. Petra vodil tudi papež Benedikt XVI.
Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković bo ob polnoči vodil bogoslužje v ljubljanski pravoslavni cerkvi.
Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah.
"Blagoslov velikonočnih jedil je obred ljudske pobožnosti, ki je namenjen temu, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju," so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Hvalnica, krstne obljube in bogoslužje
Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.
Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.
Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, tudi pravoslavni kristjani začenjajo praznovanje velike noči.
