Temu nasprotujejo tako ministrica za izobraževanje, kot tudi starši in dijaki. V prazničnem času pa nameravajo po drugi strani podaljšati delovni čas trgovin ter barov in restavracij.
Ukrepi za praznični čas, ki naj bi začeli veljati v začetku decembra, med drugim predvidevajo, da bodo srednje šole in univerze ostale zaprte do 7. januarja, na spletu poroča italijanski časnik Corriere della Sera.
Italijanska ministrica za izobraževanje Lucia Azzolina temu nasprotuje, saj šole in univerze niso žarišče okužb z novim koronavirusom. Pogoji za zagotovitev varnega pouka obstajajo, je zatrdila. Vlada kljub temu vztraja pri zaprtju, saj želi preprečiti obremenitev javnega potniškega prometa, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Nasprotovanje otrok, staršev in učiteljev
Vse bolj glasno pa je tudi nasprotovanje otrok, staršev in učiteljev proti temu ukrepu. V Torinu se je izoblikovalo spontano gibanje dijakov z imenom Šole za prihodnost, ki s flashmobi protestirajo proti pouku na daljavo.
"Pouk na daljavo ni šola," se glasi njihovo geslo, pri čemer jih podpirajo tudi številni starši. "V drugih državah so šole ostale odprte, samo v Italiji so zaprte. Šolarji ne širijo koronavirusa," poudarjajo dijaki.
To je potrdila tudi Azzolina, ki je zagotovila, da je število okužb v šolah nizko.
V okviru ukrepov za čas praznikov namerava italijanska vlada podaljšati delovni čas trgovin do 22. ure, da bi omogočili praznične nakupe brez gneče, navaja Corriere della Sera.
Poleg tega bi lahko v rumenih deželah, ki so najmanj prizadete v epidemiji covida-19 in kjer veljajo najblažji ukrepi, dovolil, da bi bili bari in restavracije odprti tudi zvečer. Za mizami bi lahko sedele največ štiri osebe, kot velja že zdaj.
Iz Italije so v soboto zvečer poročali o 34.767 novih okužbah z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, kar je manj kot dan pred tem, ko so jih potrdili 37.242. Od petka do sobote pa je umrlo 692 covidnih bolnikov, kar je sedem manj kot dan pred tem, je sporočilo italijansko ministrstvo za zdravje. Skupaj je covid-19 v Italiji zahteval 49.261 smrtnih žrtev.
