Razlog za takšno odločitev so "trenutni odnosi" med državama. Po ocenah analitikov gre za krepitev pritiska na Tajvan pred predsedniškimi volitvami januarja prihodnje leto. Odnosi med obema stranema so se namreč znova poslabšali s prihodom Tsai Ing-wen na položaj predsednice Tajvana leta 2016.
Tsai in njena Demokratična progresivna stranka so namreč znova zaostrili politiko proti Kitajski in zavrgli dotedanje poskuse zbliževanja. Peking se je tedaj na njeno izvolitev odzval s prekinitvijo uradnih komunikacijskih kanalov s Taipeijem, okrepitvijo vojaških vaj na območju ter zaostritvijo gospodarskega sodelovanja z otokom. Okrepil je tudi pritiske na države, ki imajo diplomatske odnose s Tajvanom.
Zdaj so se v Pekingu odločili še za prekinitev individualnih potovanj iz Kitajske na Tajvan. V skladu s tovrstnim programom so državljani Ljudske republike Kitajske v 47 mestih na celini lahko zaprosili za dovoljenje za samostojen obisk Tajvana, ne zgolj v okviru turistične skupine. Ministrstvo za turizem pa je v kratkem sporočilu za javnost napovedalo, da se ta program od četrtka naprej pa do nadaljnjega ne bo več izvajal. Nič sicer niso povedali glede organiziranih turističnih potovanj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah analitikov poskuša Peking s tem pred za januar predvidenimi predsedniškimi volitvami na Tajvanu posredno podpreti opozicijskega voditelja Han Kuo-yuja, ki s svojo stranko Kuomintang zagovarja Pekingu bolj prijazno politiko.
Močan upad kitajskih turistov
Kot še navaja AFP, bi turizem lahko igral pomembno vlogo, saj se je Tajvan po prihodu Tsaijeve na položaj soočil z močnim upadom prihodov kitajskih turistov iz celine. Pri tem so pomembno vlogo odigrale kitajske turistične agencije, ki so začele Tajvan slikati v bolj negativni luči. A po zmagi Kuomintanga na lanskih lokalnih volitvah se je trend spet obrnil. V prvi polovici letošnjega leta so na Tajvanu zabeležili kar 30-odstotni porast prihodov turistov s celinske Kitajske, še navaja AFP.
Han v predvolilni kampanji že izpostavlja, da bodo volitve "odločanje med mirom ali krizo" s Kitajsko. Tudi Tsaijeva na drugi strani izpostavlja, da bodo volitve "boj med svobodo in demokracijo", sebe pa prikazuje kot voditeljico, ki bo ubranila državo pred vse bolj nasilno Kitajsko.
Tajvan je de facto samostojna država že vse od konca državljanske vojne na Kitajskem leta 1949, ko so na celini zmagali komunisti, poraženi Kuomintang pa se je umaknil na otok Tajvan. Vendar pa Peking samostojnosti Tajvana ne priznava in ga vidi kot del svojega ozemlja. Napoveduje, da bo tudi ta otok prišel nazaj v okvir "ene Kitajske", tudi s silo, če bo treba. Demokratični Tajvan se tem pritiskom seveda upira, pri tem pa ima predvsem podporo ZDA.
