Zmaga in kanclerski položaj se obetata ljudski stranki (ÖVP) oziroma njenemu vodji, 31-letnemu Sebastianu Kurzu. Ta bi tako postal najmlajši voditelj v Evropi, obeta pa se tudi možnost vrnitve skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) v vlado. Redne volitve bi morale biti jeseni prihodnje leto, a je razpad velike koalicije med socialdemokrati (SPÖ) in ÖVP privedel do predčasnih volitev.
Afera Facebook profili
Osrednje teme predvolilne kampanje so bile begunci, integracija in gospodarstvo. Tik pred volitvami je dogajanje zasenčila afera Facebook z lažnimi profili, ki naj bi nastali v vrstah socialdemokratov, a je vodstvo stranke odločno zanikalo, da bi bili kakorkoli vpleteni v afero.
Po razkritju afere je ÖVP v zadnjih javnomnenjskih raziskavah utrdila svoje vodstvo in napovedujejo ji, da bo na volitvah dobila okoli 33 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je s 27 odstotki podpore uvršča SPÖ. Svobodnjaki naj bi dobili približno 25 odstotkov glasov, stranka Neos pet odstotkov, Zeleni in Lista Pilz pa okoli štiri odstotke.
Za vstop v parlament mora stranka preseči štiriodstotni volilni prag. Volilno pravico imajo avstrijski državljani, ki so na dan volitev starejši od 16 let. Po zadnjih podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je volilnih upravičencev 6,4 milijona. Volilna udeležba na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 je bila 74,9-odstotna.
Kdo s kom?
Večina meni, da je najbolj verjetna koalicije ÖVP in FPÖ s Kurzem kot kanclerjem, sploh če bo ÖVP postala najmočnejša stranka v nationalratu.
Svobodnjaki so že bili v avstrijski vladi, in sicer leta 2000, ko je stranko vodil razvpiti Jörg Haider. Zaradi sodelovanja svobodnjakov v vladi je EU proti Avstriji tedaj uvedla sankcije, ostro so protestirali tudi v Izraelu. Tokrat takšen protest zaradi vstopa FPÖ v vlado ni verjeten, po eni strani zaradi tega, ker je stranka nekoliko omilila svoja stališča, in predvsem ker so po vsej Evropi kot gobe po dežju nastale številne podobne populistične stranke; nekatere so celo na oblasti.
Najmanj verjetno naj bi bilo po mnenju poznavalcev nadaljevanje sedanje koalicije med SPÖ in ÖVP, ne glede na to, ali bi kanclerski položaj zasedel sedanji kancler in prvi mož SPÖ Christian Kern ali Kurz. Nekaj možnosti ima tudi koalicija med SPÖ in FPÖ, čeprav Kern ne velja za zagovornika tovrstne koalicije. Možna je tudi tristrankarska koalicije med ÖVP, Zelenimi in Neosom ali SPÖ, Zelenimi in Neosom.
Prva volišča so bila odprta ob 6. uri, zadnja se bodo zaprla ob 17. uri. Objava prvih uradnih rezultatov je predvidena za okoli 19.30, končne uradne rezultate bodo objavili v četrtek, 19. oktobra, ko bodo prešteli še glasovnice, prispele po pošti.
Volivce pozivajo na volišča
Svoj glas na volitvah so sicer že oddali avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, kancler Kern, predsednica Zelenih Ulrike Lunacek in vodja Neosa Matthias Strolz. Medtem, ko Lunacekova upa na boljši rezultat, kot ga stranki napovedujejo ankete, pa Strolz verjame, da njegova stranka lahko preseže 10-odstotno podporo.
Kern je po oddaji glasu na svojem profilu na Facebooku pozval k udeležbi na volitvah. "Zelo pomembno je, da greste na volišča in odločite, kaj se bo zgodilo z državo, saj bo v nasprotnem primeru nekdo odločil namesto vas," je dejal premier, ki je današnji dan označil za dan, ko bodo državljani odločali o prihodnji usmeritvi Avstrije.
K udeležbi na volitvah je pozval tudi Van der Bellen, ki zatrjuje, da zanj volilna pravica ni luksuz temveč obveza. Kot je dejal, bo v torek aktualna vlada v skladu z zakonom ponudila svoj odstop, ki jo bo nato prosil, naj naloge opravlja do imenovanja nove. Avstrijski predsednik sicer verjame, da bo Avstrija dobila proevropsko vlado, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Kurz je izrazil upanje, da bodo volivci v čim večjem številu uresničili svojo pravico in glasovali. Upa v dober rezultat za svojo stranko, "tako da bodo mogoče resnične spremembe", je dejal pred množico novinarjev po oddaji glasu na Dunaju v četrti Meidling
dezurni@zurnal24.si
