Prvič v zgodovini: "Posneli smo prvo fotografija črne luknje!"

Luknja ima premer 40 milijard kilometrov, je torej tri milijonkrat večja od Zemlje, znanstveniki so jo označili kot 'pošast'.

Črna luknja je od našega planeta oddaljena 500 milijonov trilijonov kilometrov, posnela pa jo je mreža osmih teleskopov po vsem svetu. Podrobnosti so danes predstavili v reviji Astrophysical Journal Letters.

Profesor Heino Falcke iz nizozemske univerze Radboud, ki je predlagal, da bi astronomi izvedli tak poskus, je za BBC povedal, da so črno luknjo naši v galaksiji M87.

The first ever image of a black hole.
Taken by Event Horizon Telescope. #EUFunded.#RealBlackHole. pic.twitter.com/seOgqfkuYL

— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) April 10, 2019

Kar smo posneli, je večje kot ves naš sončni sistem, je dejal in dodal, da je masa luknja 6,5 milijardkrat večja od našega sonca. "Gre za pošast, šampiona v težki kategoriji črnih lukenj v vesolju," je povedal.

Na posnetku lahko vidimo intenziven goreč obroč. Gre za okroglo črno luknjo, svetleč obroč pa predstavlja izjemno vroč plin, ki pada v luknjo.

Svetloba, ki jo črna luknja proizvaja, je več milijardkrat svetlejša kot svetloba vseh ostalih zvezd v galaksiji skupaj, zato so jo lahko znanstveniki z Zemlje pravzaprav sploh videli.

Odkritje je vidni dokaz za obstoj črnih lukenj in postavlja nove mejnike sodobne znanosti. Zaznamuje spremembo paradigme v razumevanju črnih lukenj, potrjuje napovedi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in utira pot novim smerem vesoljskih raziskav.

Črne luknje so izjemno zgoščeni vesoljski pojavi, ki na zelo majhnem prostoru vsebujejo izjemne količine mase. Njeni težnosti ne more uiti niti svetloba.

Epa

Da bi bilo možno neposredno opazovanje neposredne okolice črne luknje, je Event Horizon Telescope nadgradil in povezal svetovno mrežo osmih teleskopov po vsem svetu. Lokacije teh teleskopov so na zahtevnih visokih nadmorskih višinah, med drugim v španski Sierri Nevadi, na havajskih in mehiških vulkanih, v arizonskih gorah, v čilski puščavi Atacama ter na Antarktiki. Dosežek so predstavili na novinarskih konferencah, ki so istočasno potekale v Washingtonu, Bruslju, Santiagu de Chile, Šanghaju, Taipeiju in Tokiu.

"Zahvaljujoč prispevku evropskih znanstvenikov, danes obstoj črnih lukenj ni več le teoretičen pojem. To neverjetno odkritje znova dokazuje, da lahko s sodelovanjem s partnerji po svetu dosegamo nepredstavljivo in premikamo obzorja znanja," je na novinarski konferenci v Bruslju poudaril evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas.

Današnji rezultati pomenijo nov prispevek k številnim dosežkom programov EU za financiranje raziskav in inovacij Obzorje 2020 ter njegovih predhodnih okvirnih programov. Glede na tak uspeh je komisija predlagala program Obzorje Evropa, ki je najbolj ambiciozen program EU doslej, da bi EU ostala na čelu svetovnih raziskav in inovacij.

dezurni@zurnal24.si