Po tednu dni nemirov zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi je policija po ZDA do ponedeljka aretirala več kot 5600 ljudi. Zaenkrat ne kaže, da se bo položaj kmalu umiril. Protesti se čez dan začenjajo in potekajo mirno, nato se proti večeru ob nastopu policijskih ur sprevržejo v nasilje, pretepe in ropanja.
Velika večina protestnikov je mirnih in zahtevajo nujno potrebne spremembe kazenskopravnega sistema, ki je v ZDA zelo krivičen do revnih in pripadnikov manjšin. Nepridipravi proteste izkoristijo za izživljanje, ki odvrača pozornost od resničnih težav v ameriški družbi.
Protesti izbruhnili po smrti Georgea Floyda
Zadnji protesti v ZDA so izbruhnili zaradi smrti 46-letnega temnopoltega Georgea Floyda, ki je umrl med poskusom aretacije pretekli ponedeljek v Minneapolisu. Policista Dereka Chauvina so aretirali in obtožili uboja.
Neodvisna obdukcija, ki jo je naročil odvetnik družine pokojnega Ben Crump, je v ponedeljek ugotovila, da je Floyd umrl zaradi zadušitve po trajnem pritisku na vrat in je smrt razglasila za umor.
Mrliški oglednik Minneapolisa je uvodoma ugotovil, da je Floyd umrl zaradi številnih zdravstvenih težav, zaradi mamil in zaradi pridržanja, ni pa bilo sledov travmatične zadušitve. Na podlagi tega je bil policist obtožen le uboja.
Neodvisna obdukcija ni ugotovila nobenih tako resnih zdravstvenih težav, da bi te prispevale k smrti, niti sledov mamil. Poleg tega je ugotovila, da sta k smrti prispevala še dva policista, ki sta pritiskala na Floydov hrbet.
Policista čaka prilagoditev obtožnice
Mrliški oglednik Minneapolisa je potem v ponedeljek prilagodil svoje izvide in s trditvijo, da so bili prejšnji nepopolni, dodal smrt zaradi zadušitve, kar pomeni, da policista Chauvina čaka prilagoditev obtožnice.
Na kraju smrti pred trgovino, kjer naj bi Floyd skušal opraviti nakup s ponarejenim bankovcem, ljudje polagajo rože, prižigajo sveče in puščajo sporočila. Nekdanji svetovni boksarski prvak Floyd Mayweather je obljubil, da bo poravnal stroške pogreba, ki bo v Houstonu.
Floydova smrt je bila le zadnja v vrsti podobnih primerov, ki so opozorili na problem rasizma v vrstah ameriške policije. Sprožila je ogorčenje po vsej rasno in politično razdeljeni državi, ki se ubada s pandemijo koronavirusa, med katero najpogosteje umirajo prav temnopolti.
Republikanci poudarjajo red, demokrati krivice in rasizem
Celo republikanci niso ostali neprizadeti ob posnetku aretacije, med katero Floyd policista Chauvina, prosi naj ga pusti, ker ne more dihati, policist pa neprizadeto še naprej tišči koleno na njegov vrat, dokler Floyd ne umre. Republikanci sicer bolj poudarjajo red in zakon, demokrati pa krivice in rasizem.
Brat pokojnika Terrence Floyd je v ponedeljek pozval temnopolte, naj usmerijo energijo v izobraževanje, predvsem v udeležbo na volitvah. V predmestju Chicaga sta v ponedeljek med nemiri umrli dve osebi, okoliščine pa še niso povsem jasne.
V Louisvillu so policisti že v ponedeljek ustrelili priljubljenega lastnika restavracije, ki jih je prej zastonj hranil. Menda po nesreči, ker so odgovorili na strele nanje iz vrst protestnikov. Policisti so nekako pozabili vključiti kamere in župan je zaradi tega odpustil šefa policije. Restavracija pokojnega je sedaj postala zbirališče za protestnike proti tej smrti, proti Floydovi smrti in smrti ženske, ki so jo doma ubili policisti, ki so zgrešili naslov.
Policisti odgovorili s streljanjem
V newyorškem Buffalu je nekdo zapeljal z avtomobilom v policiste in pri tem dva poškodoval. Policisti so odgovorili s streljanjem, vendar je voznik pobegnil. V Nashvillu je približno 60 pripadnikov nacionalne garde odložilo orožje in ščite na poziv mirnih protestnikov in skupaj so se spominjali Floyda.
V Birminghamu v Alabami so se mestne oblasti odločile za odstranitev 20 metrov visokega spomenika rasistični konfederaciji, čeprav jim zaradi tega grozi kazen 25.000 dolarjev. Spomenik je tarča protestnikov in mesto raje to zadevo odstrani in plača kazen, kot pa da še naprej provocira ljudi.
Protesti so se nadaljevali v vseh večjim ameriških mestih. V Washingtonu so ljudje, ki so jih na ukaz predsednika Donalda Trumpa razgnali izpred Bele hiše, odpravili po ulicah in razbijali vse na poti do kongresa. Prvič doslej so policijsko uro uvedli tudi v New Yorku. ZDA toliko policijskih ur niso videle od leta 1968, ko je izbruhnilo rasno nasilje zaradi umora borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega.
Register policijskih zlorab
Demokrati v kongresu pripravljajo več zakonodajnih pobud za resne reforme. Nekdanji republikanec in po sporu s Trumpom sedaj neodvisni kongresnik Justin Amash predlaga zakon, po katerem bi žrtve policijskega nasilja lahko vlagale civilne tožbe. Vrhovno sodišče ZDA je to s svojimi odločitvami onemogočilo s tako imenovano doktrino kvalificirane imunitete.
Demokratski senatorji pripravljajo predlog za ustanovitev nacionalnega registra policijskih zlorab in prepoved prenosa vojaškega orožja lokalnim policijskim agencijam po ZDA. Večina republikancev sicer vsaj za zdaj še ne podpira Trumpovih pozivov za uporabo vojske in nasilja za zaustavitev protestov, vendar velikega navdušenja za zakonodajne pobude demokratov ne kažejo.
Samo užeži- DONALD... po teh lopovih- kriminalcih- nergačih- uničevalcih privat lastnine..