"Neznani storilec je prek telefona navezal stik z 69-letno žensko. Obvestil jo je, da je zaslužila pri trgovanju s kriptovalutami. Ko je zaradi izplačila 69-letna ženska neznancu posredovala svoje podatke in podatke bančne kartice, so ji v nekaj transakcijah z bančnega računa ukradli več kot 46.500 evrov," so o primeru, ki odmeva na Hrvaškem, sporočili iz osiješke policijske uprave.
Tovrstni primeri se na žalost dogajajo tudi pri nas. Goljufi pogosto pristopijo do oškodovancev pod pretvezo, da gre za posle, povezan z banko ali dostavnimi službami. Pred dnevi so pomurski policisti poročali o občanu, ki je prejel lažno SMS sporočilo, v katerem je pisalo, da mora plačati dva evra za prejem pošiljke. Ostal je brez več kot 2.000 evrov.
Slovenska policija je zgolj v septembru zaznala najmanj dvanajst primerov goljufij, v katerih je nastala skupna škoda okoli 1,4 milijona evrov. Goljufi so oškodovancem najprej poslali elektronsko pošto v imenu banke, ki napove nujno posodobitev oziroma nadgradnjo e-banke. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, v katero oškodovanci vnesejo zahtevanje podatke. Po vnosu podatkov sledi klic goljufov, ki povedo, da so del tehnične pomoči banke in tako pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko.
Sporočila delujejo pristno
Policisti opozarjajo, da prejeta elektronska sporočila ali kratka SMS-sporočila dajejo vtis, kot da so bila poslana s strani banke. Vedno vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti in nato vnesti podatke, kot so davčne številke, telefonske številke in enkratna gesla. "Slovenske banke od svojih komitentov nikoli ne zahtevajo, da osebne podatke ali podatke o prijavi v e-banko vnašate po navodilu in povezavi, poslani v SMS ali e-sporočilu. Če ste med tistimi, ki so prejeli takšno sporočilo na elektronsko pošto, ne odprite povezave v sporočilu. Sporočilo takoj zbrišite," svetujejo policisti.
Do spletnih bank dostopajte preko aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova, nikakor pa ne preko klika na povezavo. Če ste žrtev goljufov, zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke). Čim prej se obrnite na najbližjo policijsko enoto in na svojo banko.
Več o tem, kako se goljufi poskušajo dokopati do vašega denarja, lahko preberete tukaj.
Najlepsa stvar pa je pisete o spletnih goljufih hrati pa reklamirate tocno to.od vseh reklam je 99% taksnih da vam podomace ukradejo denar
Maile za katere nimam pojma , kdo mi jih pošilja enostavno brišem , če me bo rabil me bo že poiskal , da bi pa kliknil na te povezave mi pa še na misel ne pride.
In kar je najbolj bizarno pri vsej stvari: grem stavit, da una 69-letnica z začetka članka sploh ne ve, kaj je to kripto, kaj šele, da bi z njim trgovala.