Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije, ki bodo naznanile Jezusovo vstajenje od mrtvih. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.
Papež Frančišek je v rimskem Koloseju v petek zvečer vodil molitev križevega pota in Jezusa prosil, naj vernikom podeli milost svetega sramu, skesanosti in upanja. Premišljevanja ob postajah križevega pota pa so tokrat pripravili dijaki rimske klasične gimnazije.
Papež je v sklepni molitvi k Jezusu med drugim poudaril, da človeštvo obliva sram, ker so ga pustili samega, da je trpel za njegove grehe, ker so pobegnili pred preizkušnjo, čeprav so tisočkrat rekli, da Jezusa nikoli ne bodo zapustili. "Sram, ker smo izbrali oblast in ne Tebe, videz in ne Tebe, denar in ne Tebe, posvetnost in ne večnosti," je naštel. in dodal tudi sram, ker "se je toliko ljudi, celo nekaj tvojih služabnikov, pustilo zavesti oblastiželjnosti in slavehlepju, tako da so izgubili dostojanstvo in svojo prvo ljubezen. "Sram, ker naši rodovi puščajo mladim svet, ki ga lomijo razkoli in vojne, ki ga požirajo sebičnost, kjer so mladi, bolni in ostareli odrinjeni na rob. Sram, ker smo izgubili sram," je poudaril.
Papež je ob koncu podelil blagoslov številnim zbranim in tistim, ki so molitev spremljali v televizijskih prenosih, zbrana množica pa se mu je zahvalila z aplavzom. Verniki v Sloveniji so prenos spremljali na nacionalni televiziji ob komentarjih in prevodu redovnice Romane Kocjančič in redovnika Mirana Špeliča.
Jezusa je prosil, naj da vernikom milost svetega sramu in upanje, saj njegovo sporočilo še vedno navdihuje toliko ljudstev, da premagajo zlo in hudobijo. "Samo odpuščanje lahko potolče zamero in maščevalnost, samo bratski objem lahko razpodi sovražnosti in strah pred drugim," je izpostavil. Dodal je, da Jezusova žrtev tudi danes še vedno oddaja vonj božanske ljubezni, ki boža srca tolikih mladih, ki mu posvečajo svoje življenje in postajajo živi zgled dobrote in zastonjskosti v svetu, ki ga razžira logika dobička in lahkega zaslužka.
Letošnja premišljevanja so tako odprla različne teme, kot je recimo pojav migracij, ali pa kako živeti Jezusovo oznanilo v dobi interneta. Skupina dijakov je izpostavila trpljenje sodobnega človeka. Pri deseti postaji je tako ena od dijakinj zapisala, da Jezusa slečejo "kot mladega migranta, polomljeno telo, ki prihaja v deželo, prepogosto kruto in pripravljeno, da mu odvzame oblačila ter jih proda; on pa je prepuščen sam sebi in svojemu križu, kakor Ti, le s svojo pretepeno in ranjeno kožo, kakor Ti, in z očmi, polnimi velike bolečine, kakor Ti", so zapis povzeli na Ognjišču.
Križev pot je potekal ob najstrožjih varnostnih ukrepih, saj so ga spremljale tudi protiteroristične enote in specialne policijske enote. Za varnost v Rimu sicer v času velikonočnih praznikov skrbi 10.000 pripadnikov varnostnih sil.
Danes je velika sobota
Velika sobota, ki je del velikonočnega tridnevja, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki ta dan obiskujejo njegov simbolični grob v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo tudi velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Na veliko soboto potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, ki so jih pripravili verniki, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od teh jedi ima svojo simboliko.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja pa ob sobotah nimajo.
V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa bodo oznanjale slovesne aleluje.
Čeprav so tisočkrat rekli, da Jezusa nikoli ne bodo zapustili, so ga, poudarja Papež. V imenu križa so morili in morijo še danes !
lepo je to papež povedal, Jezus je zapovedal svojim učencem uboštvo, vatikanski kler se pa valja v zlatu. Duh je voljan, a meso je slabo bi nekdo rekel. Pokojni vatikanski izganjalec hudiča oče Amorth pa je kar direkt povedal; Hudič je v Vatikanu.