Svetovni znanstveniki ugotavljajo, da se je začel ozonski plašč okrog Zemlje prvič po 35 letih spet obnavljati, kar je ena redkih dobrih okoljskih novic in posledica odstranitve škodljivih kemikalij, ki so se uporabljale v hladilnikih in razpršilih. Dobra novica je obenem slaba, saj ozonski plašč obnavljajo tudi toplogredni plini.
Znanstvenik ameriške vesoljske agencije Nasa Paul A. Newman, ki sodeluje pri pripravi poročila 300 svetovnih znanstvenikov v okvir ZN na vsake štiri leta je dejal, da se je ozonski plašč 50 kilometrov nad morsko gladino od leta 2000 do leta 2013 okrepil za štiri odstotke.
Izvršni direktor okoljskega programa ZN (Unep) Achim Steiner je podatke označil za eno največjih zgodb o uspehu pri mednarodni kolektivni akciji glede fenomena okoljskih sprememb. Obnavljanje ozonskega plašča dokazuje, da se svet lahko dogovori o potrebnih ukrepih, kar vzbuja nekaj več upanja pred podnebnim vrhom ZN, ki bo potekal v New Yorku čez dva tedna.
Brez ukrepov bi bilo dva milijona primerov raka več
Znanstveniki so v 70. letih prejšnjega stoletja začeli biti plat zvona glede kloroflorogljikov (CFC), ki uničujejo molekule ozona v stratosferi. Države so leta 1987 sprejele pogodbo o neuporabi teh snovi. Steiner je dejal, da se je dejansko odstranilo kar 98 odstotkov vseh snovi, o katerih so se dogovorili.
Ozonski plašč ščiti Zemljo pred sončnim sevanjem, ki povzroča kožnega raka in ima druge škodljive posledice za pridelke in okolje. Brez ukrepov bi bilo do leta 2030 na svetu dva milijona več primerov kožnega raka na leto.
Ozonski plašč je sicer danes še vedno šest odstotkov tanjši, kot je bil leta 1980, nad južnim tečajem pa vsako leto še vedno nastaja ozonska luknja. Vendar Steiner pravi, da je plašč na dobri poti, da se povsem obnovi do sredine tega stoletja.
Pri tem pa je paradoksalno to, da pri krepitvi ozonskega plašča pomagajo tudi toplogredni plini, ki segrevajo ozračje, na čelu z ogljikovim dioksidom.
