Predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so na današnji tiskovni konferenci v Ženevi izrazili skrb nad širjenjem hude otroške bolezni, ki se da uspešno preprečiti s cepljenjem.
Lani so po svetu zaznali 417 primerov otroške paralize, hude otroške bolezni, katere izkoreninjenje so napovedali že konec 80. let prejšnjega stoletja.
Večina primerov posledica čezmejnega širjenja
Kar 60 odstotkov lanskih primerov izbruha bolezni je bilo posledica čezmejnega širjenja, kar WHO tolmači kot grožnjo svetovnemu zdravju.
WHO je krizne pogovore sklicala prejšnji teden, potem ko so virus otroške paralize odkrili v desetih državah, med drugim v Ekvatorialni Gvineji, Etiopiji, Iraku, Izraelu in Somaliji. Otroška paraliza je sicer endemična še v Afganistanu, Nigeriji in Pakistanu, kjer so letos imeli že 59 primerov bolezni.
Na tiskovni konferenci so pozvali k mednarodno koordiniranemu intenzivnemu cepljenju, ki bi dokončno izkoreninilo bolezen, posebno v državah, kjer bolezen trenutno razsaja.
Virusi otroške paralize se prenašajo s fekalijami v usta in so tako pogosto posledica slabih higienskih razmer. Simptomi so sprva podobni prehladu, sledi pa postopno hromenje mišic, ki se lahko konča z dihalnim zastojem.
Pri nas zadnjič leta 1979
V Sloveniji je cepljenje proti otroški paralizi obvezno in najpogosteje s prvim odmerkom cepimo že tri mesece stare dojenčke, do drugega leta pa naj bi prejeli še tri odmerke.
Po podatkih slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo cepljenje proti otroški paralizi pri nas začeli leta 1957, v obdobju, ko je v naših krajih izbruhnilo nekaj večjih epidemij bolezni. Pojavljala se je do leta 1979.
Pa smo spet pri cepivih