Erdogan si je za te spremembe prizadeval, vse odkar se je leta 2014 povzpel na oblast, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S predsedniškim sistemom bi se Turčija postavila ob bok državam, kot sta Francija in ZDA.
Kritiki se bojijo, da bi spremembe lahko preveč moči skoncentrirale v rokah enega samega moža - Erdogana. Ta se s kritikami na račun svoje trde roke sooča še posebej po spodletelem poskusu državnega udara julija letos.
Pod pritiskom tudi lira
Za Erdogana ta korak prihaja v kritičnem času, ko se zaradi obsežnih čistk sooča s kritikami zahodnih držav, pod pritiskom pa je tudi turška lira.
Z ustavnimi spremembami bi predsednik dobil izvršna pooblastila in pristojnost imenovanja ministrov. Mesto premierja bi ukinili, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Prav tako naj bi s spremembami, kot je nakazal premier Binali Yildrim, predsedniku dovolili članstvo v stranki. To bi Erdoganu omogočilo, da se formalno vrne na čelo svoje stranke AKP.
Vloga parlamenta bi bila omejena na zakonodajne zadeve, iz njegovih pristojnosti bi bil izvzet tudi proračun. Za preglasovanje predsednika bi bila potrebna kvalificirana večina.
Predlog sprememb je AKP vložila po večmesečnih pogajanjih z opozicijsko Stranko nacionalističnega gibanja (MHP). Ta je sicer šele četrta največja v turškem parlamentu, a njena podpora zadostuje za 330 glasov, potrebnih za sklic referenduma o tem vprašanju.
Po Yildrimovih besedah bo zakonodaja "rešila državo" pred državnimi udari, kot so ga skušali izvesti 15. julija. V Turčiji je vojska, ki se ima za branitelja sekularne države, vlado od leta 1960 odstavila trikrat.
"Še naprej spreminjamo sistem tako, da bomo iz turške politične zgodovine absolutno odstranili nestabilnost," je dejal premier.
AKP ima v parlamentu - brez upoštevanja predsednika parlamenta - 316 sedežev in potrebuje vsaj še 14 drugih glasov, da bi si zagotovila potrebno tripetinsko večino za sklic referenduma. Glavni opozicijski stranki, Republikanska ljudska stranka (CHP) in prokurdska Ljudska demokratična stranka (HDP) sta spremembe parlamentarnega sistema zavračali.
Sedaj ko so dosegli potrebni dogovor, bi lahko referendum izvedli marca, aprila ali maja.
Teh norcev res nerabimo v EU.