Osnutek zakona daje ostarelim ljudem možnost, da na sodišču zahtevajo, da njihovi otroci telesno in duševno poskrbijo zanje. Skrb za starše je sicer del tradicionalne kitajske kulture, vendar sta preseljevanje in pritiski na delu povzročili krhanje družinskih vezi. Predlagana sprememba bi spremenila zakon o varstvu pravic in interesov ostarelih, ki je stopil v veljavo leta 1996.
Kitajska se sooča z naraščanjem števila starajočega se prebivalstva. Ena osmina prebivalstva je starejša od 60 let in več kot polovica le-teh živi sama. Zaradi desetletja veljavnega pravila enega otroka je vedno več primerov, ko mora delavec poskrbeti za večje število svojih starejših sorodnikov.
Število domov za starostnike sicer narašča, a so oblasti vznemirjene zaradi naraščajočega števila primerov, ko šele po daljšem obdobju ljudje opazijo, da je njihov sorodnik, ki živi sam, preminil.
Odvetnik Qian Jun meni, da bi bilo nov zakon težko uresničevati. Po njegovem mnenju bi bilo bolje poskrbeti za moralno vzgojo ljudi, kot pa jih z zakonom prisiliti v nekaj.
