Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto poklical ruskega kolega Vladimirja Putina s katerim sta opravila kar uro in pol dolg telefonski pogovor, med katerim je Obama ruskega kolega pozval naj takoj umakne vojsko iz Ukrajine ter ponovno opozoril pred posledicami. V New Yorku pa je na isto temo zasedal Varnostni svet (VS) ZN.
Obama, ki ga opozicija v ZDA kritizira zaradi premajhne odločnosti s Putinom, je že v petek Rusijo opozoril, da bo zaradi zasedbe ukrajinskega ozemlja trpela posledice, kar je ponovil tudi v soboto. Izrazil je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi jasne kršitve ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z Ustanovno listino ZN in sporazumom z Ukrajino iz leta 1997 o vojaških bazah. "ZDA obsojajo rusko vojaško posredovanje v Ukrajini," je Putinu povedal Obama.
ZDA grozijo s politično osamo
Obama je Putina pozval naj umakne vojsko nazaj v oporišča na Krimu in ne stori kaj podobnega drugje po Ukrajini. ZDA priznavajo globoke zgodovinske in kulturne vezi Rusije z Ukrajino in potrebo po zaščiti pravic ruske manjšine. "Če Rusijo skrbi položaj manjšine v Ukrajini, je primerna pot za to miren dialog z ukrajinsko vlado in z mednarodnimi opazovalci pod nadzorom VS ZN ali OVSE," je sporočila Bela hiša.
Rusija, ki še vedno priznava odstavljenega Viktorja Janukoviča, zavrača dialog z novo vlado v Kijevu in Obama je Moskvo pozval naj nemudoma začne tak dialog, morda tudi z mednarodnim posredovanjem pri katerem so ZDA pripravljene sodelovati. Putinu je dal jasno vedeti, da bo nadaljevanje kršitve ukrajinske suverenosti negativno vplivalo na položaj Rusije v mednarodni skupnosti.
ZDA bodo nadaljevala posvetovanja z zavezniki in prekinila priprave na udeležbo na vrhu G8 junija v Sočiju. "Ruske kršitve mednarodnega prava bodo vodile v večjo politično in gospodarsko osamo," je zagrozil Obama in napovedal posvetovanja z zavezniki ter IMF o bistvenem paketu pomoči ukrajinski vladi.
Sergejev od lojalista do kritika
VS je v soboto, po številnih posvetovanjih o položaju v Ukrajini, le zlomil odpor ruskega veleposlanika Vitalija Čurkina in opravil kratko izredno javno sejo z nastopi štirih predstavnikov stalnih članic VS ter predsedujoče veleposlanice Luksemburga. Čurkin je osamljen branil postopke njegove države pred kritikami veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije.
Ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev, ki se je pred tednom dni iz lojalista nekdanjega predsednika Ukrajine Janukoviča čez noč spremenil v enega najostrejših kritikov, je Rusijo obtožil kršitve ozemeljske celovitosti države, vojaške invazije in in okupacije ključnih točk na polotoku Krim s 15.000 vojaki.
Sergejev je povedal, da Rusija zavrača bilateralne pogovore z novo ukrajinsko vlado in surovo krši vsa temeljna načela Ustanovne listine ZN. "VS pozivamo naj stori vse, da zaustavi agresijo Rusije. Ruske enote so nezakonito stopile na ukrajinsko ozemlje in njihovo število se iz ure v uro povečuje. Vse članice ZN pozivamo, da izkažejo solidarnost z Ukrajino za zaščito suverenosti in ozemeljske celovitosti države," je dejal Sergejev.
"Zakaj je bilo tega treba?"
Nato je zunanje ministre EU, ki so pred tednom dni posredovali med Janukovičem in tedanjo opozicijo obtožil vzpodbujanja nemirov in kršitve sporazuma 21. februarja, ki je predvideval, da Janukovič ostane na oblasti do predčasnih volitev decembra letos. Francoski veleposlanik Gerard Araud ga je prijazno opomnil, da se sklicuje na sporazum, ga Rusija ni hotela podpisati.
Spomin na kubansko krizo
Na zasedanju, ki je obudilo spomine na podobna soočenja med sovjetskim veleposlanikom Valerianom Zorinom in ameriškim kolegom Adlaijem Stevensom v času kubanske raketne krize, je Powerova na Čurkinove besede odgovorila, da so dejanja glasnejša od besed. "Ruska Duma je danes zjutraj avtorizirala uporabo vojaške sile v Ukrajini. To je nevarno in destabilizirajoče. Intervencija nima pravne osnove in krši rusko zavezo za zaščito ozemeljske celovitosti Ukrajine. Čas je, da se ruska intervencija v Ukrajini konča," je dejala Powerova.
Ban danes potuje v Ženevo, kjer se bo sestal s svojim posebnim odposlancem Robertom Serryjem, nekdanjim veleposlanikom Nizozemske v Ukrajini. Lokalne proruske oblasti Serryju niso dovolile obiska regije in je zavil proti Ženevi.Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pred sejo Varnostnega sveta izrazil globoko zaskrbljenost nad poslabšanjem položaja in po telefonu poklical ruskega predsednika Putina. Njegov tiskovni predstavnik Martin Nesirky je dejal, da je generalni sekretar ZN pozval k takojšnji obnovi miru in neposrednega dialoga med vpletenimi za rešitev krize. Prav tako je ponovil poziv k ohranitvi neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
