Ko je novinarka časnika Die Welt po telefonu zaprosila predstavnika talibanov Qarija Yusufa Ahmadija, da komentira Obamovo pobudo, je ta odvrnil: "Američani želijo govoriti z zmernimi talibani? Kar naj jih iščejo, a jih ne bodo našli. Vsi smo namreč zavezani enemu cilju: borbi za svobodo in osvoboditev islamskega sveta."
Potem ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo poskušal navezati stik z zmernimi talibani, si analitiki zastavljajo vprašanje, ali zmerni talibani sploh obstajajo. Eden mogoče res, in sicer nekdanji gospodar vojne mula Abdul Salaam iz paštunskega plemena Alizai. Pred letom dni je namreč afganistanski predsednik Hamid Karzaj talibane povabil v vlado in njegovemu vabilu se je odzval prav nekdanji taliban mula Salaam. Karzaj ga je v zahvalo imenoval za guvernerja Musa Quale v Helmandu.
Zgodba o (ne)uspehu
Leto dni kasneje se zdi, da Salaamov prestop na vladno stran ni ravno zgodba o
uspehu.Talibani ga imajo za izdajalca in so ga že večkrat poskušali ubiti, tudi s samomorilskim
napadalcem. Poleg tega se Salaam pritožuje nad britanskimi vojaki (ti obvladujejo Helmand), ker da
spodkopavajo njegovo avtoriteto, in nad pomanjkljivo finančno podporo s strani vlade. Na drugi
strani ga britanske sile obtožujejo, da ne misli na blaginjo prebivalstva, ampak le na svojo, saj
naj bi njegove milice na veliko tihotapile opij.
"Po letu dni sodelovanja še zmeraj ne vemo, kakšnji so njegovi motivi," pravi eden od
britanskih oficirjev. Nezadovoljni so tudi prebivalci.
"Vlada in tujci nas imajo za talibane, slednji nas imajo za izdajalce," pravi nek lastnik
lokala v Musa Quali.
Kdo sploh so talibani?
Analitiki delijo talibansko gibanje na tri glavne dele. Prvi so "pratalibani", ki
ji vodi enooki mula
Mohamed Omar, ki naj bi zdaj deloval v pakistanski Quetti. Potem je tu nekdanji
afganistanski premier in gospodar vojne
Gulbuddin Hekmatyar s svojo Islamistično stranko, ki pa se kljub deklariranemu
sovraštvu do Zahoda ne prišteva med talibane. Omeniti je treba še borce poveljnika džihada
Jalaluddina Haqqanija, ki ima zaledje v Vaziristanu.
Mula Mohamed Omar je Karzajeve pozive k spravi že večkrat zavrnil. Njegov edini cilj je pregon tujih vojaških enot iz Afganistana, uvedba šeriatskega prava in onemogočenje delovanja zahodnih vplivov.
