Ameriški predsednik Barack Obama je prepričan, da bo kongres odobril vojaško posredovanje v Siriji. Kljub temu pa pravi, da ima kot vrhovni poveljnik pravico delovati v interesu državne varnosti.
Senatni odbor za mednarodne odnose je sicer danes z majhno večino desetih glasov proti sedmim potrdil besedilo resolucije, o kateri mora sedaj glasovati še predstavniški dom.
Na drugi strani je ruski predsednik Vladimir Putin. Po njegovem mnenju nima ameriški kongres (odloča o posredovanju v trajanju skupaj do 90 dni) nikakršne pravice odobriti napad na Sirijo brez odločitve Varnostnega sveta Združenih narodov, da to ne bi bilo "dejanje agresije".
Ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja je tudi obtožil, da je kongresu lagal glede vloge Al Kaide v sirskem konfliktu. Obama pa upa, da se bo Putin premislil in odrekel podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Kateri dokazi bodo dovolj trdni?
Nič ne kaže, da bi bi bilo temu tako, vsaj če upoštevamo poročanje ruskih medijev o premiku ruske raketne topnjače Moskva. Ta naj bi v roku desetih dni prišla na vzhod Mediterana in prevzela poveljevanje ruskemu ladjevju na tem območju.
Putin trdi, da bi ga prepričali le trdni dokazi, da je vojska uporabila kemično orožje. Ni izključil možnosti, da bi se strinjal z napadom, če bi se izkazalo, da je režim izvedel kemični napad.
Inšpektorji Združenih narodov so v Siriji zbirali dokaze v preiskavi kemičnega napada, do katerega naj bi prišlo 21. avgusta na obrobju Damaska. Vzorce sedaj analizirajo v evropskih laboratorijih.
