Zaveznice so po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga izrazile močno podporo Natovi misiji za usposabljanje v Iraku, a Nato začasno ustavlja usposabljanje na terenu in ostaja v tesnem stiku z iraškimi oblastmi. Možnosti izgona vseh tujih sil iz Iraka Stoltenberg ni želel komentirati. Poudaril je, da Natova misija koristi tako zaveznicam kot Iraku ter da je Nato na terenu na povabilo iraških oblasti. Izpostavil je, da o raznih scenarijih ne bo ugibal.
Osredotočeni na umiritev razmer
Prav tako generalni sekretar ni želel ugibati o ukrepanju v primeru, če bi ZDA ob morebitnem napadu Irana pozvale k sprožitvi petega člena Severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi. Poudaril je, da so osredotočeni na umiritev razmer.
Na vprašanja, ali so evropske zaveznice kritizirale ZDA zaradi likvidacije poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija, je Stoltenberg odgovoril, da vse zaveznice že leta skrbijo destabilizacijske dejavnosti Irana v regiji. Poudaril je tudi, da se zaveznice strinjajo, da Iran ne sme nikoli pridobiti jedrskega orožja, da delijo zaskrbljenost zaradi iranskih izstrelkov in da so enotne pri obsodbi iranske podpore raznim terorističnim skupinam.
Sicer pa je Stoltenberg o ameriškem letalskem napadu v Iraku, v katerem je bil ubit Solejmani, dejal, da je to ameriška odločitev, da so ZDA na današnjem sestanku pojasnile razloge zanjo in da zaveznice cenijo brifing Američanov.
Demokrati želijo omejiti Trumpa
Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je napovedala, da bo še ta teden vložila predlog resolucije o vojnih pooblastilih za omejitev samovolje predsednika Donalda Trumpa pri odločitvi za vojno z Iranom. Demokrati opozarjajo, da Trump ni obvestil kongresa oziroma pristojnih voditeljev kongresa, preden je ukazal napad z brezpilotnim letalom na Sloejmanija v Iraku. Najprej je obvestil Izrael in šele nato kongres. Bela hiša je na predlog odgovorila s sporočilom za javnost, v katerem za zaostrovanje položaja krivi dejanja in pomanjkanje ukrepov proti Iranu s strani prejšnje demokratske vlade.
Pelosijeva v pismu poudarja, da je provokativni in neproporcionalni vojaški napad Trumpove vlade na visokega državnega uradnika Irana ogrozil ameriške vojake, diplomate in druge. Državni sekretar ZDA Mike Pompeo od petka naprej trdi, da je napad na Sulejmanija izboljšal varnost Američanov, State Department pa je kljub temu Američanom svetoval, naj zapustijo Irak.
Zaostreno že vse od odstopa ZDA od sporazuma
Napetosti med ZDA in Iranom ter na sploh na Bližnjem vzhodu so močno narasle konec minulega tedna, potem ko so ameriške sile v letalskem napadu ubile poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Solejmanija.
Iran je nato napovedal ostro maščevanje, v nedeljo pa je med drugim sporočil tudi, da povsem odstopa od mednarodnega jedrskega sporazuma, ki ga je leta 2015 sklenil z ZDA, Rusijo in Kitajsko ter Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.
Odnosi med Washingtonom in Teheranom so se sicer zaostrili, ko je ameriški predsednik Donald Trump leta 2018 odstopil od omenjenega sporazuma, s katerim se je Iran v zameno za odpravo nekaterih sankcij zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja, in znova uvedel sankcije proti Iranu.
