Po podatkih vzporednih volitev je kandidata Institucionalne revolucionarne stranke (PRI) Enriqueja Peño Nieta volilo med 39 in 42 odstotkov volivcev, nekdanjo ministrico za izobraževanje Josefino Vázquez Mota, sicer kandidatko vladajoče stranke nacionalne akcije in prvo žensko predsedniško kandidatko v zgodovini države, pa le 23 odstotkov.
Drugo mesto je zasedel kandidat levičarske Stranke demokratske revolucije, nekdanji župan prestolnice Ciudad de Mexico Andrés Manuel López Obrador, ki je prejel okoli 30 odstotkov glasov. Kandidiral je tudi Gabriel Quadri iz Novega zavezništva, vendar za drugimi daleč zaostaja.
Peña Nietu z večino tudi v parlamentu
PRI bo na volitvah najverjetneje dobila tudi večino sedežev v obeh domovih parlamenta.
Za doslej največje volitve v mehiški zgodovini se je registriralo skoraj 80 milijonov volivcev, od tega 3,5 milijona mladih, ki so se na volišča podali prvič. Na 143 tisoč voliščih so izbirali predsednika z enkratnim šestletnim mandatom, petsto članov spodnjega doma parlamenta s triletnim mandatom in 128 senatorjev, ki imajo šestletni mandat.
Novi parlament bo prisegel 1. septembra, novi predsednik pa prevzame oblast 1. decembra.
Uvodna poročila pravijo, da so volitve večinoma potekale brez težav, čeprav je ponekod zmanjkalo glasovnic, vrste pa so bile zelo dolge.
