Nemške, francoske, španske in švedske obveščevalne službe so zadnjih pet let v sodelovanju z britansko agencijo GCHQ nadzorovale internetne in mobilne komunikacije. Prisluškovali naj bi neposredno na optičnih kablih, poleg tega pa naj bi imeli prikrite odnose s telekomunikacijskimi podjetji, kar jim je omogočalo prisluškovanje v drugih državah, poroča The Guardian.
Dokumente o tovrstnem sodelovanju je razkril Edward Snowden. Iz njih je razvidno, da je GCHQ igral glavno vlogo pri svetovanju evropskim agencijam glede tega, kako se izogniti posameznim nacionalnim zakonom, ki omejujejo nadzor posameznih obveščevalnih agencij.
Na nogah tudi v Aziji
Afera glede vohunjenja ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) se širi tudi v Azijo. Potem ko je Indonezija v petek na pogovor poklicala avstralskega veleposlanika v Džakarti, je tudi Malezija na pogovor poklicala ameriškega in avstralskega veleposlanika v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Avstralski časnik Sydney Morning Herald je nedavno povzel poročanje nemškega Der Spiegla, da zaupen zemljevid, ki ga je pridobil Snowden, kaže na 90 nadzornih objektov v ameriških diplomatskih misijah po svetu, med drugim v Kambodži, Indoneziji, Maleziji, Mjanmaru ter na Tajskem in Kitajskem, navaja AFP.
Kitajska in Indonezija sta od avstralskih diplomatskih misij v obeh državah že zahtevali pojasnilo glede poročanja, da naj bi preko teh predstavništev v okviru ameriškega nadzora prisluškovali telefonskim klicem in zbirali podatke. Malezijsko zunanje ministrstvo pa je ameriškemu in avstralskemu veleposlaniku predalo protestno noto.
"Obrzdajte NSA"
Na noge so skočili tudi odgovorni v šestih velikih spletnih in tehnoloških podjetijih Google, Apple, Microsoft, Facebook, Yahoo in AOL. Senatnemu senatnemu odboru za pravosodje so poslali pismo s prošnjo, naj kongres obrzda Agencijo za nacionalno varnost (NSA) in poskrbi za večjo zaščito zasebnosti.
Ameriška podjetja pozdravljajo predlog zakona obeh glavnih strank, ki se imenuje "USA Freedom Act" in med drugim prepoveduje žetje milijonov telefonskih in drugih komunikacij s strani NSA ter uvaja nekaj več nadzora nad agencijo in posebnim sodiščem Fisa, ki agenciji potrjuje prisluškovalne naloge.
Podjetja želijo, da jim vlada dovoli objavo informacij o njihovem dosedanjem sodelovanju z NSA, saj naj bi bile informacije, ki so v javnost prišle preko Snowdna zavajujoče. Washington Post je s pomočjo Snowdna objavil novico, da je NSA brez nalogov kradla podatke med podatkovnimi centri podjetij, kot je Google, neposredno z optičnih kablov, ki jih povezujejo. To naj bi počeli skupaj z GCHQ v okviru programa "MUSCULAR".
