Novi predlog tako predvideva razporeditev še dodatnih 120 tisoč beguncev iz Grčije, Italije in Madžarske, ki bi jih po zavezujočih kvotah razporedili med ostale članice. Šlo naj bi predvsem za ženske, otroke in družine, ki naj bi jih prerazporedili v naslednjih dveh letih.
Slovenija bi po dodatnem načrtu sprejela še 631 oseb. Daleč največ pa bi jih odpadlo na Nemčijo, Francijo in Španijo (okoli 60 odstotkov). Begunci pa se po prerazporeditvi ne bodo smeli preseliti v drugo članico.
V primeru nepripravljenosti sprejema, naj države namenijo denar
Kvote je komisija tako kot do zdaj oblikovala na podlagi števila prebivalcev, BDP, zaposlenostjo in na podlagi prejšnjih prošenjh za azil. Unija pa bi državam v ta namen zagotovila 780 milijonov pomoči, kar pomeni 6 tisočakov za sprejem enega človeka.
Problem nepripravljenosti vzhodnoevropskih članic na sprejem ljudi naj bi komisija rešila s predlogom, naj te države prispevajo 0,002 odstotka svojega bruto domačega proizvoda v evropski proračun.
Poziv k humanosti, a hkrati bi še bolj zaprli meje
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je v svojem nagovoru danes sicer izpostavil, da je čas za humanost in človeško dostojanstvo: "Za Evropo je to tudi vprašanje zgodovinske pravičnosti. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec."
A ob tem je Juncker tudi nekoliko nasprotno navedel, da schengenski sistem sicer ostaja, a bi morali tesneje sodelovati pri zaščiti zunanje meje Unije. Ob tem bi po načrtu sestavili tudi seznam "varnih držav", kamor bi osebe, ki jim države ne bi zagotovile statusa beguncev, lahko vrnili. Poenostavili pa bi tudi sistem, kako bi osebe, ki ne ustrezajo državnim kriterijem, vrnili.
Begunci so pršli čez zunanjo Schengensko mejo brez vsakih problemov. Takoj so prišli do Lesbosa in Lampeduse... Od tam ni nobenih preprek več, da pridejo v Nemčijo in druge dele EU. Schengenska meja je na morju povsem preluknjana.
BDP na prebivalca se bo zaradi večjega števila prebivalcev znižal v vseh državah, ki bodo sprejele begunce. Je pa res, da bo več mladih, ki bodo poprijeli za delo in omogočili tako lažje dihanje pokojninskim sistemom kot tudi več novih… ...prikaži več delovnih mest (tudi takih, ki jih sicer noče nihče zasesti).
Če pride k nam veliko mladih beguncev in pri nas ostanejo, bo pokojinski sistem rešen, ker bo veliko mladih, ki bodo lahko vplačevali v pokojninsko blagajno. Službe zanje se bodo pa zdaj po krizi že dobile. Pri nas je pri… ...prikaži več mladih problem tudi, ker nočejo delati tistega, kjer je dela največ - npr. gradbeništvo - tam že zdaj delajo samo še tujci, Slovenci ne. Begunci bodo z veseljem poprijeli za ta dela.