Ni šlo za suženjstvo

"S poročanjem medijev o slovaških pogodbah v Žitu nam je bila neupravičeno povzročena poslovna škoda," je včeraj poudarila Ana Benčič, direktorica agencije za zaposlovanje ABF iz Izole, ki zastopa tudi slovaško agencijo za zaposlovanje Job Service. Ta naj bi konec leta 2012 z Žitom sklenila pogodbo za najem novih delavcev, a se je namesto tega znašla sredi afere o ponujanju suženjskih pogojev prek slovaških zaposlitvenih pogodb v Žitu.

Zavajajoče informacije

Benčičeva je pojasnila, da so bile v javnosti zavajajoče predstavljene zaposlitvene pogodbe agencije Job Service: "Žal je bil izpostavljen samo del, ki predstavlja uskladitev s slovaško zakonodajo (omemba bruto mesečne minimalne plače za 327 evrov op. p.), ne pa tudi tisti del, iz katerega je razvidno, da bi delavec prejel 616 evrov za 176 delovnih ur, kar presega slovensko minimalno plačo."

Žita niso prepričali

Šest delavcev, s katerimi bi moral Job Service skleniti zaposlitvene pogodbe za delo v Žitu, pogodb ni podpisalo, a o tem niso obvestili nikogar. Kot je znano, je Inšpektorat Republike Slovenije za delo pri nadzoru Žita za šest delavcev ugotovil, da nimajo urejenega statusa. Žito pa je kmalu po izbruhu afere s slovaškimi pogodbami odpovedalo vsako sodelovanje z agencijo Job Service in kot razlog navedlo, da zaposlitvene pogodbe po mnenju njihove odvetniške pisarne niso v celoti skladne s slovensko, pač pa s slovaško zakonodajo. Benčičeva je to zanikala, češ da gre pri Job Service za agencijo, ki je evidentirana v slovenskem registru in da deluje v skladu z našo zakonodajo, kar potrjuje vrsta nadzorov inšpektorata za delo.