'Ni pogodbe, ni komisarja'

"Edini način, da imamo enega komisarja na državo članico, je, da imamo Lizbonsko pogodbo," je poudaril Barroso po srečanju s predsednikom češke vlade Janom Fischerjem. "Seveda upamo, da tokrat ne bo nikakršnih umetnih ovir, upoštevajoč dejstvo, da je češki parlament pogodbo že demokratično potrdil," je dejal predsednik komisije.

Ob tem je Fischerja pozval, naj poišče rešitve za stvari, ki niti notranje še niso razjasnjene, in o njih razpravlja s švedskim predsedstvom EU s ciljem, da bi bila Lizbonska pogodba uveljavljena do konca leta.

Vlada popustila Klausovim zahtevam
Češka vlada je v ponedeljek izrazila pripravljenost, da bo s partnericami v EU govorila o Klausovi zahtevi v zameno za podpis Lizbonske pogodbe – izvzetju Češke iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, če bo predsednik dal jasno zagotovilo, da je to njegov zadnji pogoj za podpis. Pogovori o tem naj bi potekali na vrhu konec oktobra.

Odgovor Češke še ta teden
Češko ustavno sodišče bi moralo sicer še ta teden odločiti o tem, ali bo presojalo o skladnosti dela Lizbonske pogodbe s češko ustavo, kar je zahtevala skupina 17 evroskeptičnih čeških senatorjev. Po tej odločitvi bo bolj jasno, kdaj bi Lizbonska pogodba lahko bila uveljavljena.

Sodišče je podobno zahtevo ob presoji skladnosti nekega drugega dela Lizbonske pogodbe s češko ustavo lani že zavrnilo. Če se bo odločilo, da preuči tudi tokratno zahtevo, bo po Fischerjevih zagotovilih to storilo po hitrem postopku, kar pomeni, da bi pogodba na Češkem lahko bila ratificirana še letos.

EU po potrditvi Lizbonske pogodbe na Irskem in minulo soboto tudi na Poljskem zmanjkuje potrpljenja, saj ne more sprožiti posvetovanj o ključnih novih visokih položajih v EU niti oblikovati nove Evropske komisije, ki se ji mandat izteče konec oktobra.

Nove zahteve muhastega predsednika
Predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, je, potem ko je Klaus minuli petek naznanil svojo novo zahtevo, poudaril, da ta prihaja ob napačnem času. Izvzetje iz listine o temeljnih pravicah sta sicer že izborili Poljska in Velika Britanija, a v napornih pogajanjih o pogodbi, ki so že zdavnaj končana.

Klaus naj bi zahteval izvzetje iz listine o temeljnih pravicah, da bi preprečil morebitne ponovne zahteve po vrnitvi nepremičnin Nemcem, ki so jih po drugi svetovni vojni izgnali iz tedanje Češkoslovaške. Ti naj bi imeli namreč v skladu z listino pravico izterjati nepremičnine pred Sodiščem Evropskih skupnosti v Luksemburgu.