"Rezervoar 9, ki se nahaja poleg poškodovanega rezervoarja 10 in vsebuje podobne strupene snovi, je prav tako v slabem stanju. Oblasti si prizadevajo nevtralizirati vsebino in rezervoar pod nadzorom izprazniti," pravi vodja regionalnega urada Svetovnega sklada za okolje Andreas Beckmann.
Slovenija zaradi izlitja strupene odpadne snovi, do katerega je prišlo v ponedeljek v tovarni aluminija na zahodu Madžarske, ni ogrožena. Kot so danes pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso), Slovenija namreč ni povezana z rečno mrežo, ki teče proti Donavi, ki jo je davi dosegla strupena gošča.
Strupene snovi v Donavi
Uradni viri so tudi že potrdili, da je alkalnost Donave, ki kaže na onesnaženje, že nad normalnimi vrednostmi.
Strupeno rdeče blato je Donavo doseglo preko reke Rabe, v katero se je izlilo po ponedeljkovi nesreči v tovarni aluminija, ki je po uradnih podatkih doslej zahtevala tudi štiri smrtne žrtve.
Kot navaja AFP, je blato v Donavo priteklo danes zjutraj okoli 8.30 pri mestu Györ na severozahodu Madžarske.
Ena največjih industrijskih nesreč na Madžarskem, ki je že okoljska katastrofa ogromnih razsežnosti, tako zdaj grozi še z onesnaženjem bogatega ekosistema Donave, druge najdaljše reke v Evropi.
Reševalci si sicer še vedno prizadevajo, da bi zajezili glavnino strupenih odpadnih snovi pred izlitjem v Donavo.
Pri tem naj bi sodelovalo okoli 500 strokovnjakov in zaposlenih v tovarni aluminija. Pri tem v reko Marcal, ki se izliva v Rabo, zlivajo kalcijev in magnezijev nitrat, ki naj bi vezal strupene kemikalije. Po podatkih lokalnih oblasti se je strupena gošča sicer razlila na 40 kvadratnih kilometrih površine.
V ponedeljkovi nesreči v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na zahodu Madžarske je iz poškodovanega rezervoarja izteklo okoli milijon kubičnih metrov strupene odpadne snovi. Strupeno izlitje je bilo usodno za štiri ljudi, več kot 120 ljudi pa je bilo ranjenih; šest jih še pogrešajo. Poplavljenih je bilo več vasi, oblasti pa so v treh okrožjih v torek razglasile izredne razmere.
Povrnejo naj stroške
Okoljska organizacija Greenpeace je ostro kritizirala vodstvo madžarske tovarne aluminija Ajkai Tomfoldgyar. Od uprave tovarne Greenpeace zahteva povračilo stroškov za odpravo škode in ustrezno odškodnino za prizadete
Oban nepričakovano obiskal vasi
Madžarski premier Viktor Orban je nenapovedano obiskal eno od treh madžarskih vasi, ki jih je poplavila strupena gošča. Hkrati je ocenil, da obnova najhuje prizadetih domov ni smiselna in da bo treba prebivalce preseliti.
Po navedbah lokalnih oblasti 34 hiš v vasi Kolontar ne bo mogoče obnoviti, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Tukaj, na drugi strani mostu, obnova ne bi bila smiselna," je dejal Orban in dodal, da bo na tem območju najverjetneje treba urediti novo naselje. Ponovil je tudi, da bo moral nekdo prevzeti odgovornost za nesrečo. "Očitno je, da je šlo za malomarnost," je dejal madžarski premier.
Tovarna začasno zaprta
Oblasti so zaradi nesreče tovarni začasno prepovedali obratovanje. Lastnik tovarne MAL Zrt je sicer sporočil, da ponedeljkov pregled zadrževalnikov ni pokazal nobenih napak. Že ta konec tedna pa bi si želeli ponovno zagnati proizvodnjo.
Prvi mož MAL Zrt Lajos Tolnay je za finančni časnik Vilaggazdasag dejal, da če bi morali tovarno zapreti, bi brez dela ostalo 3000 ljudi in drugih poslovnih partnerjev.
Po drugi strani pa se prebivalci Kolontarja ne želijo vrniti na svoje domove, dokler se ne bodo počutili varne. "V blatu sem obtičala 45 minut ... Njegov tok je bil zelo močan, tako da bi me skoraj odnesel, če se ne bi prijela za lesen drog," je dejala Etelka Stump.
"Toda zelo težko sem dihala, saj je bil vonj tako močan. Takoj sem vedela, kaj je narobe, saj sem delala v podobni tovarni 17 let."
Hrvati so se izognili nevarnosti
Podobno tovarno so imeli tudi na Hrvaškem. Čeprav so jo oblasti zaprle že leta 1981, njena sanacija še vedno poteka.
"Problemi so neverjetni. Lahko rečem, da je to po Černobilu največja tragedija za Evropo, ki jo je povzročil človek," je za hrvaški spletni portal Dnevnik.hr dejal Ivica Kisić s fakultete za agronomijo.
Po njegovih besedah so tam tla že sama po sebi kisla. Z razlitjem odpadne snovi pa se je kislost samo še povečala. "V naslednjih treh, štirih, petih letih se bojim, da tam ne bo življenja, prav tako se ne bo mogoče ukvarjati s poljedelstvom," je še dejal Kisić.
