V torek so uradni podatki pokazali, da je rekorden izvoz nemški zunanjetrgovinski presežek septembra potisnil na najvišjo raven v zadnjih treh letih. Gre za dokaz, da gre največjemu evropskemu gospodarstvu kljub krizi na stari celini precej dobro.
"Ali za Nemčijo obstaja življenje po evru? Da, obstaja," je danes zatrdil Anton Börner. Poudaril je, da obseg izvoza nemških podjetij v države območja z evrom ni odvisen od samega evra, pač pa od prostega trga in odsotnosti carinskih dajatev.
Börnerjeve opazke so v močnem kontrastu s stališči nemške kanclerke Angele Merkel, ki je že večkrat poudarila, da je potrebno storiti vse za ohranitev evra. Temu stališču pritrjuje tudi svetovalna družba McKinsey, ki je v študiji nedavno dve tretjini nemške gospodarske rasti v zadnjem desetletju pripisala uvedbi evra.
A Börner je bil danes odločen. "Bankrot Italije v območju z evrom je prav tako katastrofalen kot bankrot Italije zunaj območja z evrom," je menil. Kot problematično je izpostavil še Francijo, ki se sooča z velikimi težavami v povezavi z rastjo in produktivnostjo.
Prvi mož BGA sicer priznava, da bi konec evra Nemčijo predstavil pred težavo s konkurenčnostjo njenih podjetij. A "z razumno monetarno politiko in soglasjem s sindikati" bi se po njegovem mnenju te težave dalo preseči. Börner je sicer poudaril, da si sam ne želi ukinitve evra. A "dober podjetnik mora imeti tudi rezervni načrt", je pojasnil.
Kanclerka znova v bran evru
Merklova je na drugi strani v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA danes znova izpostavila, da je evro postal veliko več kot zgolj valuta. "Predstavlja idejo enotnosti Evrope," je pojasnila. Ob tem se je zavzela za spremembe evropskih pogodb, ki bi Evropski komisiji in državam članicam omogočile tožbo proti državi, ki se ne drži pravil iz pakta o stabilnosti in rasti.
Kot je še poudarila Merklova, lahko Evropa v svetu uspe le še na podlagi svojih idej. "Evropa ni posebej dinamično rastoči trg, tudi nimamo veliko denarja, nismo bogati s surovinami ali posebej mladi. Če nekega dne ne bi bili več sposobni proizvodov delati domiselno in na visoki stopnji razvoja, kot celina ne bi bili več posebej zanimivi," je izpostavila.
Na slovesnosti ob obletnici padca berlinskega zidu pa je kanclerka poudarila, da mora biti trenutno stanje povod za strukturne spremembe, tudi kar se tiče evropskih pogodb. "Brez tega ne bo šlo," je poudarila Merklova in dodala, da ne gre le za razrešitev dolžniške krize, ampak za spremembe, ki bodo vodile k vzdržnosti gospodarskih in fiskalnih politik.
