Prekinila je namreč dogovora iz obdobja hladne vojne, ki ju je sklenila z ZDA in Veliko Britanijo in se nanašata na vohunske operacije. Praktičnih posledic to dejanje sicer naj ne bi prineslo.
Nemčija je odstopila od dogovorov, sklenjenih v letu 1968. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je v izjavi poudaril, da je ta poteza "nujna in primerna posledica razprave o zaščiti zasebnosti".
Izkušnja množičnega nadzora iz obdobja nacizma in komunizma je Nemce naredila še posebej občutljive za kršitve pravice do zasebnosti. Država ima tudi zelo strogo zakonodajo, ki ščiti zasebnost posameznikov.
Dogovor ni bil v uporabi od leta 1990
Nemške oblasti so v obdobju hladne vojne z zahodnimi državami, ki so imele svoje sile v Zahodni Nemčiji - ZDA, Veliko Britanijo in Francijo - sklenila dogovore, ki so tem državam dajali pravico zahtevati nadzorne operacije za zaščito svojih sil. Dogovora z Američani in Britanci so sedaj prekinili, medtem ko o tistem s Francijo pristojne službe še niso odločile.
Nek neimenovani nemški uradnik je po poročanju britanskega BBC sicer priznal, da dogovorov niso uporabili že vse od konca hladne vojne, zato odločitev ne bo vplivala na trenutno obveščevalno sodelovanje. Tudi tiskovni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je zatrdil, da dogovor ni bil v uporabi od leta 1990.
V Nemčiji strokovnjaki ocenjujejo, da gre za potezo, s katero lahko nemška vlada navznoter daje vtis, da v zvezi z afero vendarle sprejema določene ukrepe, medtem ko Američanom istočasno sporoča, da jim ne želi škodovati.
