Večji del lačnih živi v državah v razvoju, kjer največji delež odpade na azijsko-pacifiško regijo.
Tam za lakoto trpi 642 milijonov ljudi, sledi podsaharska Afrika z 265 milijoni, v Latinski Ameriki
je lačnih 53 milijonov, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki pa 42 milijonov.
Tudi v razvitem svetu je 15 milijonov ljudi lačnih, v svojem poročilu ugotavljata
Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP). Število lačnih v
svetu se je sicer v letu dni povečalo za 100 milijonov.
Kriza težave še poglobila
Najbolj je k porastu svetovne lakote prispevalo dejstvo, da je trenutna kriza najhuje udarila
revna gospodinjstva v državah v razvoju na več delih sveta istočasno ter s tem zmanjšala obseg
običajnih mehanizmov za boj z lakoto, kot so devalvacija valute, sposojanje ali povečana raba
razvojne pomoči. Kot drugo pa se je finančna kriza povezala z že prej obstoječo prehransko krizo in
jo še poslabšala.
Večja prepletenost svetovnega gospodarstva pa je povzročila, da so države v razvoju veliko
bolj občutljive na spremembe na mednarodnih trgih, kot pred 20 leti. Sodeč po poročilu je lakota
zadnjih 10 let vztrajno naraščala, nikakršnega napredka pa ni bilo napravljenega pri cilju, da se
število lačnih zmanjša na okoli 420 milijonov ljudi.
18
ogledov
Največ lakote v 40 letih
Svetovna kriza je sprožila porast lakote v svetu, ki je dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih štirih desetletjih. Lačnih je dobra milijarda ljudi.
