Od osvoboditve koncentracijskih taborišč je minilo več kot 70 let, večina tistih, ki so bili v snovanje končnega rešitve judovskega vprašanja vpleteni, je že mrtvih. Proces proti Oskarju Groeningu bo zato eden zadnjih te vrste. Nekdanji nacistični paznik je obtožen, da je pomagal pri umoru vsaj tristo tisoč ljudi.
V taborišču je začel delati pri 21 letih
Groening, ki je poznan tudi po vzdevku računovodja iz Auscwitza, naj bi bil zadolžen za preštevanje denarja, ki so ga nacisti zasegli zapornikom
O svoji vlogi v taborišču je spregovoril tudi javno. Prav ta del tega primera je zelo pomemben, pravi lovec na naciste Efraim Zuroff.
"Gre za prvi primer v zadnjem času, ko je obtoženec javno spregovoril o grozotah v Auschwitzu. To se je tudi v preteklosti dogajalo zelo redko," je Zuroff lani povedal za Wall Street Journal.
Oče je bil zagrizen nacionalist
Groeningu je mama umrla, ko je bil star štiri leta, oče je bil ponosen nacionalist. Jeza zaradi načina, kako je Zahod ravnava z Nemčijo po porazu v prvi svetovni vojni, se je še povečala, ko je leta 1929 propadla njegova tekstilna tovarna, piše BBC.
Ko je bil star 17 let, je Oskar Groening začel delati kot bančni uslužbenec. Po izbruhu vojne pa se je pridružil elitnim enotam nemške vojske in kot član SS leta 1942 pristal v Auschwitzu.
Dve leti je bil v taborišču zadolžen za računovodstvo in preštevanje denarja, ki so ga nacisti zasegli ubitim Judom, nato so ga poslali na delo v štab SS v Berlin.
V svoji vlogi spregovoril šele po upokojitvi
Po koncu vojne so ga Britanci izpustili iz zapora, a o svoji vlogi v Auschwitzu ni želel govoriti. Na spodnjem Saškem je nato do upokojitve živel in delal v tovarni, ki je izdelovala steklo.
"Videl sem plinske celice, videl sem krematorije," je leta 2005 povedal za BBC, "bil sem na vratih, kjer so nacisti izbirali ljudi in jih pošiljali v krematorije."
Povedal je, kako je bil priča dogodku, ko je vojak SS hladnokrvno umoril otroka in kako se mu je zdelo ravnanje z zaporniki grozljivo.
A ob tem je priznal, da se mu je zdelo pobijanje Judov, tudi otrok, sprejemljivo. "Prepričani smo bili, da so nas izdali in da obstaja nekakšne velika judovska zarota proti nam," je dejal Groening.
"Nedolžen sem"
Ob tem ves čas poudarja, da pri ubijanju ni neposredno sodeloval. Bil sem majhna riba, zatrjuje.
"Če moje ravnanje lahko opišete tako, da sem kriv, potem sem – a ne prostovoljno. Z legalnega vidika sem nedolžen," je pred desetimi leti povedal za nemški Der Spiegel.
dezurni@zurnal24.si
Res je pozno, ni pa prepozno. Enako velja za naše klavce.
Mlajši člani avantgardne partije, ki so spreobrnili pa niti na tožilstvo ne.
Pri nas pa klavcev v imenu revolucije in komunizma nihče ne sankcionira. Seveda, to je drugorazredna tema!