Zaradi krvoločnosti v spopadih s temnopoltimi aktivisti, ki so se bojevali proti nadvladi belcev v 80-ih in začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, mu je javnost nadela vzdevek "Poosebljeno zlo".
Južnoafriški pravosodni minister Michael Masutha je ob njegovi izpustitvi dejal, da je osvoboditev v interesu naroda in pri tem poudaril, da je odločitev v skladu z južnoafriško ustavo. Časa in kraja njegove izpustitve na prostost ne nameravajo javno objaviti.
Eugen De Kock, ki je danes star 66 let, je bil leta 1996 obsojen na dve dosmrtni zaporni kazni in dodatnih 212 let.
"Dajmo zapreti to poglavje"
Sandra Mama, vdova Glenacka Mame, ki ga je De Kock ubil leta 1992, je ob tej novici dejala, da ima minister prav, ko obsojenega morilca pošilja na prostost, piše BBC. "Le izvrševal je ukaze, tem, ki so dajali navodila, pa se ni zgodilo nič. Še vedno živijo. Med nami so, njega pa so žrtvovali," dodaja.
"Mislim, da bomo s tem zaprli eno poglavje v naši zgodovini, njegova izpustitev pa je le še en korak k spravi, ki jo moramo doseči," je povedala Mama.
Prav to je bil eden od de Kockovih argumentov, ko je zaprosil za pogojni izpust. Bil sem edini junžnoafriški policist, ki je bil zaradi zločinov v državi obsojen, je dejal. Njegovi odvetniki pa še poudarjajo, da je le grešni kozel za zločine, ki jih je zagrešil nekdanji južnoafriški režim.
Na drugi strani so sorodniki žrtev, ki zahtevajo, da De Kock ostane v ječi do smrti. "Zaradi krvoločnih zločinov, ki jih je zagrešil, bi moral umreti v zaporu," poudarja Victor Makoke, sorodnik aktivista, ki ga je usmrtil odred Valkplaas.
Zločine je priznal
Nekdanji poveljnik je bil vodja zloglasne policijske enote, ki je imela sedež na posestvu Vlakplaas blizu Pretorie. De Kock je priznal več kot sto primerov umorov in mučenj ter prevzel polno odgovornost za delovanje njegove tajne enote.
Med prestajanjem kazni je leta 2007 dal intervju za tamkajšnji radio, v katerem je zadnjega belopoltega voditelja Južne Afrike Frederika Willema de Klerka obtožil, da je posamezne umore naročil prav on. De Klerk je obtožbe zanikal in dejal, da ima čisto vest.
De Kock je sicer med prestajanjem kazni navezal stike z družinami nekaterih ćrtev in jih prosil za odpuščanje, še piše BBC.
tudi naši komunisti so po vojni pobili na tisoče ljudi, pa nič...
Ja in naši tajkuni so spravili na prag revščine nekaj tisoč ljudi torej v lakoto pa ni nobene sankcije.