V Avstriji se spopadajo z naraščujočo stopnjo brezposelnih. V primerjavi z lanskim letom se je brezposelnost povečala za 1,2 odstotka na kar 8,6 odstotka, najbolj pa se povečala prav med tujci. Najbolj prizadeti sta zvezni deželi Koroška (9,7 odstotka brezposelnih) in Dunaj (13 odstotkov brezposelnih). Slabe gospodarske razmere v Avstriji pa na svoji koži občutijo tudi Slovenci.
Medtem ko se v Sloveniji raven brezposelnosti počasi niža, aprila je bilo 12,5 odstotka brezposelnih, lani jih je bilo aprila še za 0,9 odstotka več, se v Avstriji stopnja brezposelnosti neprestano veča. Kar predstavlja za Avstrijce, ki se od nekdaj radi zgledujejo po gospodarsko močnih Nemcih, pravo katastrofo. Investicije v infrastrukturo gospodarsko negativnega trenda niso zmogle ustaviti, socialni minister Rudolf Hundstorfer pa iz leta v leto obljublja nižanje stopnje brezposelnosti, ki pa ga ni od nikjer.
Med najbolj priljubljene zvezne dežele Avstrije za slovenske iskalce zaposlitve spada tudi Koroška. V glavno mesto Celovec se lahko iz Ljubljane pripeljete v eni uri, za mnoge Slovence, ki so tam našli zaposlitev, pa je vožnja še krajša. Avstrijska Koroška (in tudi Štajerska) je mnoga leta veljala kot "obljubljena dežela“, kjer so na dosegu roke prosta delovna mesta, visoke plače in višji standard. In čeprav so mnogi Slovenci svoje delo res našli pri severnih sosedih, so zadeve vse prej kot rožnate.
Dežela Koroška se zaradi slabe finančne politike v časih vladavine Svobodnjakov in predvsem pokojnega Jörga Haiderja sooča z visokim dolgom. Tuji mediji zato poročajo o mogočem bankrotu dežele – mini Grčija na jugu "bogate" Avstrije. Koroška je nakopičila 3,4 milijarde dolgov, na prebivalca pride torej skoraj 6000 evrov. Mnogi, predvsem mladi Korošci, zato zapuščajo deželo in iščejo službo v drugih predelih Avstrije. Koroška je tako edina zvezna dežela Avstrije, v kateri se število prebivalcev iz leta v leto manjša.
Že prej najdite službo in naučite se jezika
Zaradi slabih razmer na slovenskem trgu dela vedno več Slovencev odhaja v sosednjo državo, da bi našli službo. Čeprav je mnogo pozitivnih zgodb in je veliko Slovencev v Avstriji uspešnih, pa je v zadnjem času tudi vedno več tistih, ki so morali avstrijsko Koroško spet zapustiti. Problematično je predvsem takrat, ko si Slovenci v tuji državi že ustvarijo dom in družino, potem pa izgubijo službo. Najti nove službe namreč trenutno ni lahko.
"Vsem tujcem, med njimi tudi Slovencem svetujemo, da že pred prihodom v državo poiščejo službo in se dobro naučijo nemško. Težko pomagamo predvsem migrantom, ki jezika ne govorijo dobro," pravijo na avstrijskem uradu za zaposlovanje AMS. "V zadnjem času je vedno več tistih tujcev, ki pričakujejo, da se bodo lahko zaposlili tudi takrat, ko jezika ne obvladujejo dobro ali sploh ne. A tudi tisti delodajalci, ki ponujajo slabše plačana dela, kot so čistilni servisi, restavracije in podobna, pričakujejo, da zaposleni govorijo nemško," ugotavljajo na AMS. Na avstrijskem uradu za zaposlovanje pa lahko pomagajo le tistim, ki imajo v Avstriji prijavljeno stalno prebivališče. "Dobro premislite preden se preselite na Koroško, trenutno gospodarske razmere pač tudi pri nas niso rožnate," dodajajo z AMS.
Delo v proizvodnji po deset ur in pol
Ob mnogih uspešnih zgodbah Slovencev v Avstriji pa se zadnje čase kopičijo tudi zgodbe teh, ki so se vrnili v Slovenijo ali o vrnitvi razmišljajo. "Prijatelji, ki so že živeli blizu Celovca, so nama pihali na dušo, kako fino je življenje v Avstriji. Mož je nato pred tremi leti želel oditi v tujino. Torej smo odšli vsi skupaj, potem ko je on že nekaj časa delal v Celovcu. Jaz, moj mož in sin," pravi mlada Slovenka, ki je po poklicu izobražena cvetličarka vrtnarka. Prvi meseci so bili zelo naporni, saj ni obvladala jezika in zelo težko našla službo.
"Pred odhodom nikoli nisem imela težav najti službo, komaj sem eno pustila, sem imela že novo. Na Koroškem je bilo težje. Pomagala mi je soseda." Mamica malega otroka je našla službo v proizvodnji. Vsak dan je delala od sedme do šestnajste ure, med glavno sezono od junija do oktobra pa od pol sedme do sedemnajste ure. "Preklinjala sem. Svojega otroka sploh nisem več videla. Po petnajstih mesecih sem prosila, naj me šef odpusti," pravi Slovenka. Po nekaj mesecih brez službe je sedaj našla zaposlitev v svojem poklicu. Dela na kmetiji, kjer pridelujejo zelenjavo. Služba ji je všeč in družina na kmetiji je zelo prijazna, sproti pa se uči nemških izrazov.
Zaradi boljše plače v drugo službo, sledila je odpoved
Oče družine je diplomiran inženir strojništva. V Sloveniji nikoli ni našel stalne službe in bil večino časa zaposlen kot tehnik pri različnih podjetjih. Ko so se ekonomske razmere v Sloveniji poslabšale ni našel novega dela. Prijavil se je na Zavod za zaposlovanje in aktivno iskal službo v Avstriji. Junija leta 2012 je dobil prvo zaposlitev pri podjetju v Celovcu, ki izdeluje izolirno steklo. "Delal sem v proizvodnji na CNC stroju, odnos do Slovencev pa v podjetju ni bil prijeten," potoži oče malega fantka.
Po nekaj mesecih je Slovenec dal odpoved, ker je našel novo, boljšo zaposlitev z višjo plačo. A so ga po treh mesecih brez razloga odpustili. Prijavil se je na avstrijski zavod za zaposlovanje, ki mu je iz evropskih sredstev plačal tečaj nemščine. "Moj mož je imel še srečo, ko sem se jaz nekaj mesecev kasneje prijavila na AMS, evropskih sredstev ni bilo več in sem ostala brez tečaja nemščine," razloži njegova žena. Kot iskalec zaposlitve se je diplomiran inženir nato prijavil pri podjetju, ki se ukvarja s kadrovskim menedžmentom. Podjetje mu je tudi našlo zaposlitev - v Ljubljani. "Zaposlen sem bil v Avstriji, delal pa sem za slovensko podjetje. Po štirih mesecih je bil projekt zaključen in kadrovsko podjetje me je poslalo v Salzburg, kjer delam še danes," razloži oče, ki bi se za odhod v Avstrijo odločil ponovno.
Avstrija ima svoje prednosti, ampak ...
"Sistem vrtcev mi je bolj všeč v Avstriji, kjer so skupne skupine od enega do treh let in od treh do šestih let. Tudi dvojezični šolski sistem je zelo dober, ni pa na primer skupne malice in varstvo po šoli je plačljivo,“ pove Slovenska in doda, da se ne bi še enkrat preselila v Celovec: "Veliko ljudi misli, kako fino je v Avstriji - boljše plače, večji otroški dodatek. Denarja je res malenkost več, a denar tudi hitro spet porabiš. Slovenskogovoreči zobozdravnik in ginekolog, ki sem ju poiskala, ker ne znam nemško, sta samoplačniška. Za belo plombo sem na primer plačala 200 evrov. Tudi v lekarni so povsod doplačila, vse nekaj stane, standard je višji, torej so tudi stroški višji," opozarja cvetličarka vrtnarka in nekoliko razočarano doda: "Selitev in brezposelnost je prevelik stres zame, za otroka. Raje bi ostala v Sloveniji s svojo minimalno plačo, kot delala za Avstrijce."
..če se ne motim, je mnogo del, kjer se NE DELA z jezikom ; ampak z rokama in glavo
Pol pa nč ni vredn nš intelekt če je temu tko.
Kaj le? Prekvalifikacija nezaposlenih za dela ki se dejansko rabijo po razmeroma hitrem postopku. Ne samo za dela za nizko intelektualno vrednostjo in s tem povezano plačo ampak vsa dela. Naši te praktično sam na neke delavnice za življenjepis pošljejo… ...prikaži več in take neumnosti. Ne najdejo ti pa dela. Vedno se nekje zaposluje, sam treba je dost hitr prekvalifikacijo nardit. Pa podjetja tud vprašat kje pričakujejo največ potreb po zaposlovanju v naslednjih mesecih. Zakaj ne bi podjetja naročila Zavodu koliko nezaposlenih si želijo rezervirat za službo? Al pa zakaj ni tko k v Avstriji da pač lahko preko izkušenj dobiš poklic. Samo da na začetku delaš zastonj, potem čez eno leto dobiš eno malenkost pol čez še eno leto imaš pa polno plačo. Mislm to je tok enih stvari k se da nardit..naši pa nč...Ne mi rečt da je to kar slovenski Zavod za zaposlovanje dela edino primerno. Pr vsemu temu intelektu ki ga imamo v Sloveniji ne mormo enga boljšga hitrejšga in bolj učinkovitga sistema pogruntat? Pol pa nč