Kandidati, ki se bodo potegovali za predsedniški položaj, imajo na voljo tri tedne časa za registracijo, čemur bo sledila predvolilna kampanja, ki bo trajala 45 dni.
Drugi krog volitev bo 16. in 17. junija, zmagovalec pa bo znan predvidoma 21. junija. Tako bo egiptovski vrhovni vojaški svet, ki državo vodi od padca Mubaraka, v skladu s svojo obljubo še pred koncem junija lahko predal pooblastila novoizvoljenemu predsedniku.
Znani tudi že kandidati
Med kandidati za predsednika Egipta se neuradno omenja nekdanjega generalnega sekretarja Arabske lige Amra Muso, nekdanjega predsednika egiptovske vlade Ahmeda Šafika, nekdanjega ministra za informiranje Mansurja Hasana, skrajno konservativnega Hazema Abu Ismaila, zmernega islamista Abdela Monejma Abolfotoha in borca za človekove pravice Haleda Alija.
Nekdanji direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej pa je januarja sporočil, da se ne bo potegoval za predsedniški položaj, saj poštene volitve pod vojaškim režimom po njegovih ocenah niso mogoče.
Prve svobodne volitve že izvedli
Po strmoglavljenju Mubaraka so v Egiptu že izvedli prve svobodne in demokratične parlamentarne volitve, na katerih je stranka nekoč prepovedane Muslimanske bratovščine Svoboda in pravičnost zasedla skoraj polovico sedežev v parlamentu, s približno četrtino poslancev pa ji sledi radikalnejša stranka salafistov Al Nur.
Revolucionarno mladinsko gibanje, ki je privedlo do strmoglavljenja Mubaraka, se na teh volitvah ni dobro odrezalo. Številni se po poročanju ameriške tiskovne agencije AP bojijo, da bo vojska poskušala na vsak način ohraniti oblast v svojih rokah. Te bojazni so še okrepile medijske navedbe, da se generali dogovarjajo z Muslimansko bratovščino o skupnem predsedniškem kandidatu.
