Časopisa Guardian in Washington Post sta v nedeljo na svojih spletnih straneh objavila pogovor z 29-letnim Američanom Edwardom Snowdnom, ki je javnosti posredoval informacijo o zaupnem zbiranju podatkov o telefonskih pogovorih Američanov s strani Agencije za nacionalno varnost.
Snowden se je zatekel v Hongkong in upa, da ga ne bodo izročili ZDA, sicer pa se zaveda, da verjetno domovine ne bo nikoli več videl. Seveda če bo dobil azil v kakšni državi, ki ga ne bo izročila ZDA. Snowden je kot možnost omenil Islandijo, ki ščiti pravico do zasebnosti na spletu.
Nazadnje je delal v obrambnem podjetju Booz Allen Hamilton, ki pogodbeno sodeluje z ameriško vlado, in sicer kot pogodbenik za Nacionalno varnostno agencijo (NSA) na Havajih. Imel je dostop do vladnih računalniških sistemov in 20. maja je snel informacije, ki jih je v sredo objavil Guardian.
Šlo je za kopijo naloga sodnika posebnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), v katerem je telekomunikacijskemu podjetju Verizon ukazal, naj NSA izroča podatke o telefonskih klicih Američanov. Oba časopisa sta pozneje sicer poročala tudi o obstoju programa, ki od računalniških podjetij, kot so Microsoft, Google, Facebook in druga, zahteva podatke o elektronskih sporočilih, videoposnetkih, fotografijah in drugih komunikacijah.
Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper in predsednik ZDA Barack Obama sta zagotovila, da nihče ne prisluškuje vsebini telefonskih pogovorov, ampak si vlada poskuša samo ustvariti vzorce klicev, da ugotovi, ali kdo komunicira s teroristi. Snowden je NSA in njene šefe obtožil, da nenehno lažejo kongresu glede svojega dela.
Vsak obveščevalec lahko vzame za tarčo kogarkoli
Snowden trdi, da si lahko vsak obveščevalec, ki ima dostop do podatkov, vzame za tarčo kogarkoli, tudi predsednika ZDA. NSA ima infrastrukturo, da avtomatično prestreže vsako komunikacijo na svetu, agenti pa lahko od ljudi dobijo telefonske številke, elektronske naslove, številke kreditnih kartic, skratka vse podatke.
"Nočem živeti v državi, ki lahko počne takšne stvari. Več podatkov se zbira od Američanov kot na primer od Rusov," je dejal in dodal, da so obtožbe ZDA o kitajskih vdorih v računalniške sisteme nepravične, saj enako delajo tudi ZDA. Ne le na Kitajskem, ampak tudi kjerkoli drugje.
Kot je dejal, je njegov edini motiv ta, da javnost seznani s tem, kaj delajo v njenem imenu in njej v škodo. Dodal je, da se ne namerava skrivati, da pa se boji, da bo začela ameriška vlada preganjati njegove svojce in prijatelje. Snowdna zanesljivo čaka uradni pregon in mu zato, ker je posredoval javnosti zaupne informacije, grozi več deset let zapora .
Tiskovni predstavnik NSA je sporočil, da trenutno preverjajo, koliko škode je bilo narejene z zadnjimi objavami, in dodal, da vsaka oseba s pooblastili za dostop do zaupnih informacij ve, da jih mora varovati, če ne, pa krši zakone. Pravosodno ministrstvo ZDA pa je sporočilo le, da so v začetni fazi preiskave.
