"Izrael ne čaka na mednarodno skupnost in njena prizadevanja, da bi Iran odvrnila od programa za izdelavo jedrskega orožja. Izrael poskuša že leta onemogočiti iranski jedrski program. Tako tehnično kot z likvidacijami znastvenikov. V sodelovanju z ZDA je uspel odstraniti več pomembnih sodelavcev v iranskem jedrskem programu," je za časnik Daily Telegraph dejal Reva Bhalla, analitik družbe Stratfor, ki sodeluje z ameriško vlado.
Začelo se je leta 2007
Istemu časniku je neimenovan pripadnik evropske tajne službe dejal:
"Izrael ni nikoli imel zadržkov, ko je bilo treba odstraniti ključne ljudi v oborožitvenih
programih sovražnih režimov. Tako je delal v primeru Iraka in tako dela v primeru Irana."
Govorice o likvidacijah iranskih znastvenikov so se prvič pojavile že v začetku leta 2007, ko je v
nepojasnjeni nesreči v jedrskem kompleksu Isfahan umrl znanstvenik
Ardeshire Hassanpour. V zadnjem obdobju naj bi se zvrstilo več primerov smrti
iranskih jedrskih znanstvenikov, ki so rezultat izraelskih napadov, so za prej omenjeni časnik
povedali viri v evropskih varnostnih službah.
Sumljiva eksplozija centrifug
Sicer pa je že dolgo znano, da sta iranske jedrske težnje poskušala v kali zatreti
tudi ameriška tajna služba Cia in verjetno britanski MI6. Leta 2006 je v atomskem kompleksu Natans
eksplodiralo 50 centrifug. Verjetno zato, ker je Cia manipulirala z električno oskrbo, piše v
knjigi State of War ameriški novinar
James Risen. Cia naj bi večkrat poskušala manipulirati tudi z iranskimi
računalniškimi sistemi.
Prav tajni program Cie proti iranskemu jedrskemu programu naj bi Izrael leta 2008 odvrnil od načrtov za napad na perzijsko državo. Januarja 2008 je Jeruzalem Washington zaprosil za pošiljko posebnih bomb, ki lahko prebijejo bunkerje. Tedanja Busheva vlada je prošnjo zavrnila in namignila na svoj tajni program, je poročal New York Times. Podrobnosti o Ciinem programu niso znane, šlo pa naj bi za "klasične dejavnosti", kot so sabotaže, izsiljevanja, kraje dokumentov, uporaba vohunskih satelitov in seveda "mokre reči", kot se v obveščevalnem žargonu reče likvidacijam.
Tajni agenti kot ovira Obami
Iran je postal tarča za tajne službe najkasneje leta 2002, ko je pricurljala vest o njegovem
jedrskem programu. Tedaj je imela Cia v državi zelo slabo mrežo – ZDA že od leta 1979 v državi
nimajo niti diplomatskega predstavništva –, zato je Bush po poročanju NYT to poskušal nadomestiti z
deloma "eksperimentalnimi" pristopi. Zavzetost tajnih uslužbencev pa ni (bil) samo alternativa
vojni, ampak tudi neobstoječi diplomaciji. NYT se je tako v januarju vprašal, kako bo s to
dediščino ravnal
Barack Obama, ki je napovedal vzpostavitev dialoga s Teheranom. Preveč agresivni
ameriški agenti v Iranu utegnejo namreč dobre namene ameriškega predsednika onemogočiti.
