Nemški farmacevtski velikan Bayer je sklenil 66 milijard dolarjev (58,8 milijarde evrov) vredno pogodbo o prevzemu ameriškega proizvajalca gensko predelanih semen Monsanto. Pogodbo so sklenili po tem, ko je Bayer ponudbo zvišal na 128 dolarjev za delnico, Monsanto pa jo je sprejel. Nastal bo največji svetovni ponudnik pesticidov in semen.
Novica o dogovoru je prišla po več mesecih pogajanj, ki so razburjala predvsem kmete, ki se bojijo moči združenega podjetja na trgu semen in pesticidov. Nasprotniki gensko spremenjene hrane pa so predvsem v Evropi opozarjali na vpliv, ki ga bo imela večja prisotnost Monsanta.
Največji prevzem nemške družbe v zgodovini
"Družbi sta podpisali zavezujoč dogovor, ki Bayerju omogoča prevzem," so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz Bayjerja. Prevzem, ki ga morajo odobriti še regulatorji, bo postal največji prevzem katerekoli nemške družbe v zgodovini. Končan naj bi bil do konca prihodnjega leta.
Sprva je nemški farmacevtski koncern za delnico ponudil 122 dolarjev, vendar to ni prepričalo Američanov. Ponudbo so nato povišali na 125 dolarjev, kasneje na 127,50 dolarja, na koncu pa je Monsanto pristal na 128 dolarjev za delnico. Prevzem je vreden šestkrat toliko, kot je celotna proračunska poraba Slovenije.
Bayer pol večji od Slovenije
Monsanto, proizvajalec semen in herbicidov, po vsem svetu zaposluje okoli 21.200 ljudi in velja za eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svetu. Družbi bi letno po prevzemu skupaj ustvarili več kot 59 milijard evrov prihodkov (to je en in pol BDP Slovenije), v treh letih pa bi lahko dobiček združenih družb dosegel 1,5 milijarde evrov. Po združitvi bodo za raziskave in razvoj namenili okrog 2,5 milijarde dolarjev letno.
Bayer zaposluje okoli 117.000 ljudi, lani pa je ustvaril 4,1 milijarde evrov čistega dobička in rekordnih 46,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje.
dezurni@zurnal24.si
Nemški farmacevtski velikan Bayer je sklenil 66 milijard dolarjev (58,8 milijarde evrov) vredno pogodbo o prevzemu ameriškega proizvajalca gensko predelanih semen Monsanto. Pogodbo so sklenili po tem, ko je Bayer ponudbo zvišal na 128 dolarjev za delnico, Monsanto pa jo je sprejel. Nastal bo največji svetovni ponudnik pesticidov in semen.
"Družbi sta podpisali zavezujoč dogovor, ki Bayerju omogoča prevzem," so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz Bayjerja. Prevzem, ki ga morajo odobriti še regulatorji, bo postal največji prevzem katerekoli nemške družbe v zgodovini. Končan naj bi bil do konca prihodnjega leta.
Sprva je nemški farmacevtski koncern za delnico ponudil 122 dolarjev, vendar to ni prepričalo Američanov. Ponudbo so nato povišali na 125 dolarjev, kasneje na 127,50 dolarja, na koncu pa je Monsanto pristal na 128 dolarjev za delnico.
"To predstavlja velik korak naprej pri našem razvoju semen," je ocenil izvršni direktor Bayerja Werner Baumann. Ob tem sta obe družbi poudarili, da dogovor zbližuje dve različni, vendar komplementarni dejavnosti.
Novica o dogovoru je prišla po več mesecih pogajanj, ki so razburjala predvsem kmete, ki se bojijo moči združenega podjetja na trgu semen in pesticidov. Nasprotniki gensko spremenjene hrane pa so predvsem v Evropi opozarjali na vpliv, ki ga bo imela večja prisotnost Monsanta.
Monsanto, proizvajalec semen in herbicidov, po vsem svetu zaposluje okoli 21.200 ljudi in velja za eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svetu.
Vendar pa njegovo poslovanje v zadnjem čas ni tako dobro, kot nekoč. V četrtletju do februarja so prihodki na letni ravni upadli za 13,5 odstotka na 4,5 milijarde dolarjev. dobiček družbe pa je upadel z 1,45 milijarde dolarjev na 1,06 milijarde dolarjev. Tržna vrednost družbe, ki je prisotna v 66 državah, se je znižala za skoraj 20 odstotkov.
Družbi bi letno po prevzemu skupaj ustvarili več kot 59 milijard evrov prihodkov, v treh letih pa bi lahko dobiček združenih družb dosegel 1,5 milijarde evrov. Po združitvi bodo za raziskave in razvoj namenili okrog 2,5 milijarde dolarjev letno.
Bayer zaposluje okoli 117.000 ljudi, lani pa je ustvaril 4,1 milijarde evrov čistega dobička in rekordnih 46,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje.
fakoffff, ko cigan zakoplje crknjenega konja za tri dni v zemljo, da se razstrupi in da potem ti ješ slavni ciganski golaš, je pa vse v redu? Bogve skozi kakšne procese in spremembe je šlo meso v zemlji, pa vseeno… ...prikaži več ni znanega smrtnega primera po ciganskem golažu. Če bi bil razvit zahod lačen v tem trenutku, nihče ne bi i rekel na vse skupaj. Tako pa je prenažrt in bi bio (kar poznam bio so neka piškava jabolka, vsa skrahirana) in veliko raje ugriznem v cenejšega in debelega Zlatega delišeja iz Lidla, da se sok pocedi po bradi.
Sprehajalec, točno tako.
"Gensko spremenjen paradižnik ne bo nikol tako okusen kot domač paradižnik. "Genske spremenjeni organizmi pridobijo na hranilni vrednosti (tisti link, ki sem ga prilepil tu nekje), na okusnosti in še domači paradižnik ti bo porjavel po nekaj dneh, medtem,… ...prikaži več ko bo gensko spremenjen paradižnik ostal dlje časa uporaben.