Na ministrskem zasedanju pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah
(UNFCC) so soglasno sprejeli časovni načrt dvoletnih pogajanj, ki naj bi do leta 2009 vodila do
novega sporazuma na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb. V
skladu s časovnim načrtom naj bi nato novi sporazum stopil v veljavo konec leta 2012, ko se bo
končalo prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola.
"Časovni načrt z Balija" je soglasno podprlo vseh 190 članic UNFCC po 13 dneh težkih
pogajanj, ki so jih zaradi nesoglasij podaljšali za en dan. Dokument, ki so ga sprejeli na
pogovorih, ki so trajali še vso noč, ne vsebuje zavez, ki bi jih morale izpolniti države, temveč se
omejuje na agendo in časovni razpored za pogajalce, da bi našli način za zmanjšanje onesnaževanja
in pomoč revnim državam pri prilagajanju podnebnim spremembam s pospešitvijo spremembe tehnologije
in finančne pomoči.
ZDA le popustile
Med pogajanji je večkrat bila nevarnost, da se konferenca ne bo končala z uspehom, saj so se
evropski in ameriški pogajalci še zadnje ure borili glede predloga EU, da bi na Baliju postavili
ambiciozen načrt za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v industrijskih državah do leta 2020 za
25 do 40 odstotkov glede na količine iz leta 1990. EU in druge evropske države so menile, da je
treba postaviti te cilje, saj bo le tako mogoče voditi pogajanja. Nato pa so iz dokumenta te
smernice izključili, potem ko so se v nasprotovanju ZDA pridružile še Japonska in druge države, ki
so trdile, da si je treba cilje postaviti po koncu dvoletnih pogajanj in ne na njihovem začetku.
|
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun se je vsem zahvalil za fleksibilnost. © AFP |
V dokumentu so se tudi dogovorili, da se bodo na pogajanjih do leta 2009 dogovorili o ukrepih za prilagajanje negativnim posledicam podnebnih sprememb, načinih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, razvoju podnebju prijaznih tehnologij in financiranju ukrepov za prilagajanje in ublažitev sprememb. Države so se dogovorile tudi o številnih korakih, ki jih morajo takoj sprejeti v skladu s Kjotskim protokolom, ki so še posebej pomembna za države v razvoju, so sporočili Združeni narodi.
Vlade so se tudi odločile, da bo za financiranje projektov za prilagajanje podnebnim spremembam v revnejših državah namenjeno 500 milijonov ameriških dolarjev (345 milijonov evrov). To vsoto bodo črpali iz dvoodstotnega obdavčenja iz mehanizma za čisti razvoj v okviru Kjotskega protokola. Bolj kot se bodo ti projekti razvijali, več sredstev bodo države dobile.
Velik napredek je bil storjen tudi na področju tehnologije, ki je glavna skrb držav v razvoju. Te so namreč od industrijskih držav zahtevale podporo pri uvajanju zelene tehnologije, kot tudi to, da jim dajo na voljo ustrezne patente. Na koncu so se dogovorili o "strateške napovedi" za prihodnost, v okviru katere naj bi pripravili konkretne projekte. Dogovor o teh vprašanjih je sicer postal mogoč, potem ko so ZDA v zadnjih urah odstopile od nasprotovanja pozivom nerazvitih držav po tehnološki in finančni pomoči v boju proti podnebnim spremembam. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun , ki se je zaradi zastoja na pogajanjih danes vrnil na Bali, da bi delegate vzpodbudil k dogovoru, je že pohvalil ZDA, ker so v zadnjih urah pokazale fleksibilnost. "Državam sem hvaležen za njihovo fleksibilnost in pripravljenost na kompromise,“ je izjavil generalni sekretar.
|
Skupaj proti globalnim spremembam. © AFP |
Sprejeli delovni program
Eno glavnih vprašanj na pogajanjih je bilo tudi vprašanje zmanjševanja emisij, ki nastanejo zaradi načrtnega krčenja gozdov v državah v razvoju. Stranke v pogajanjih so potrdile, da je nujen sprejem pomembnih ukrepov za zmanjševanje teh emisij. Sprejele so delovni program, ki se bo med drugim osredotočil na ocenjevanje sprememb v gozdnih površinah in s tem povezanih emisij toplogrednih plinov, so sporočili ZN.
Udeleženci konference in okoljevarstveniki so že pozdravili dogovor. Kljub temu pa so nekateri kritični do dejstva, da dokument ne vsebuje zavez glede omejitev izpustov toplogrednih plinov s strani industrijskih držav, kot tudi ne zavez bogatih držav glede pomoči revnim državam pri razvoju zelene tehnologije.
"To je velik preboj, resnična priložnost za mednarodno skupnost, da se uspešno bori proti podnebnim spremembam," je povedal indonezijski minister za okolje in predsedujoči konferenci Rachmat Witoelar in dodal, da "so udeleženke prepoznale nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam in sedaj pripravile politični odgovor na to, kar so nam znanstveniki pravili, da je potrebno storiti".
"Sedaj imamo zemljevid, imamo agendo in imamo rok," pa je povedal izvršni sekretar konference Yvo de Boer in dodal, da "je pred nami tudi velika naloga, čas za uresničitev pa je izjemno kratek, zato moramo ravnati hitro".
