Kot je dejal sodnik
Patrick Robinson, dokazi pričajo o grozoviti zgodbi obleganja in v past ujetega
mesta ter bombardiranja s strani enot bosanskih Srbov pod Miloševićevim poveljstvom.
"V Sarajevu takrat ni bilo
varno.
Ubili ali ranili
bi te
lahko
kjerkoli in kadarkoli," je poudaril Robinson.
Obleganje Sarajeva je trajalo 44 mesecev, začelo se je aprila 1992 in je trajalo do novembra
1995. 65-letni Milošević je bil v tem obdobju 15 mesecev (od avgusta 1994 do novembra 1995)
poveljnik 18.000 pripadnikov sarajevsko-romanijskega korpusa vojske Republike srbske.
Sojenje srbskemu generalu se je pred haaškim sodiščem začelo enajstega januarja. Priče so ob
začetku sojenja povedale, da naj bi vojska pod njegovim poveljstvom ubijala tako otroke kot
ostarele, po pisanju obtožnice pa tudi ljudi, ki so v obleganem mestu nakupovali, iskali les za
kurjavo ali se udeleževali pogrebov žrtev.
"V napadih se niso ozirali na spol, starost ali etnično pripadnost žrtev," je ob začetku
sojenja poudaril tožilec
Alex Whiting.
Med obleganjem umrlo 12.000 ljudi
Po ocenah organizacij za človekove pravice je med skoraj štiriletnim obleganjem Sarajeva
umrlo skoraj 12.000 ljudi, med njimi 1500 otrok. Med žrtvami enot pod Miloševićevim poveljstvom so
bili tudi dveletni otroci in 80-letniki.
Milošević, ki ob izreku sodbe ni kazal nobenih čustev, se je haaškemu sodišču prostovoljno
predal decembra 2004. Obtožen je bil leta 1998, in sicer skupaj s
Stanislavom Galićem, njegovim predhodnikom na čelu sarajevsko-romanijskega korpusa
vojske Republike srbske. Obtožnica ga je v sedmih točkah bremenila vojnih zločinov in zločinov
proti človečnosti. Galić je bil najprej obsojen na dvajset let zapora, novembra 2005 pa je haaško
sodišče njegovo kazen zvišalo na dosmrtno ječo.
9
ogledov
Miloševiću za obleganje 33 let
Na haaškem sodišču so nekdanjega generala vojske Republike srbske Dragomira Miloševića, obtoženega zločinov med triletnim obleganjem Sarajeva v času vojne v BiH, obsodili na 33 let zapora.