Zahvaljujoč razvoju medicine ljudje danes živimo dlje kot še pred desetletji. Čeprav nam znanost še ne more obljubiti večnosti, pa znanstveniki po vsem svetu v številnih raziskavah odkrivajo, kateri procesi v organizmu sprožajo staranje, pešanje tkiva in organov ter kako še bolj odložiti umiranje.
Analiza krvi nedavno najstarejše ženske na svetu, Nizozemke Hendrikje van Andel-Schipper, ki je umrla v svojem 115. letu, ponuja možne odgovore. Kljub visoki starosti je bila čila in zdrava tako umsko kot telesno. Že ko je bila stara 85 let, je svoje telo zapisala znanosti; s pogojem, da vse rezultate preiskav javno objavijo. Genetiki so tako lahko preiskovali njene "supergene".
Matične celice se trošijo
Analizirali so kri in druga tkiva 115-letnice, da bi ugotovili, kako je starost vplivala nanje. Rezultati so pokazali, da je življenjska doba odvisna tudi od sposobnosti matičnih celic, da nadaljujejo vsakodnevne procese obnavljanja tkiva. Ko v določenem trenutku te celice začnejo odmirati, se prenehajo obnavljati tudi vitalni organi.
Vzorec krvi Hendrikje van Andel-Schipper je pokazal, da sta se pri koncu njenega življenja ohranili le dve aktivni matični celici, ki sta vzdrževali raven belih krvničk. "Pomislila sem, da je to nemogoče; bila sem prepričana, da je nastala napaka," je odkritje komentirala vodja raziskav z medicinskega centra v Amsterdamu.
Človek se rodi z okrog 1.300 aktivnimi matičnimi celicami, ki se nenehno delijo in tako regenerirajo kri. "Ali to pomeni, da obstaja življenjska doba matičnih celic in s tem življenjska doba našega organizma? V prihodnosti bi si tako lahko podaljševali življenje z matičnimi celicami, ki bi jih shranili v mladosti," po pisanju tamkajšnjih medijev zaključujejo v Amsterdamu.
Ni vse v celicah ...
Matične celice sicer že danes zdravstvo uspešno uporablja za zdravljenje več kot 70 bolezni, velik napredek v medicini pa obeta nove možnosti zdravljenja trenutno še neozdravljivih bolezni v prihodnosti. Morda tudi podaljševanja življenja?
Znanstveniki potrjujejo, da tovrstne raziskave odpirajo možnosti pomlajevanja z matičnimi celicami, shranjenimi v zgodnjih letih. Kljub temu pa spomnijo, da čeprav ima kri dominantno vlogo pri morebitnem daljšanju življenjske dobe, je najpogostejši vzrok smrti še vedno odpovedovanje različnih organov.
