Zgodovina pripoveduje krute zgodbe o uporabi živali kot sredstva vojne. Govorimo o mačjih bombah, vojnih prašičih in ubijalskih delfinih. Nekatere živali uporabljajo še danes.
Mačje bombe
Prve pripovedi o "vojnih mačkah" nas ponesejo v antični Egipt. Perzijci so, zavedajoč se egipčanske ranljivosti, v eni izmed odločilnih bitk na bojišče spustili nepregledno število mačk. Egipčani so bili tako postavljeni pred dejstvo. Ena možnost je bila poboj svojih ljubljencev, druga predaja. Izbrali so slednjo.
Med prvo svetovno vojno so mačke uporabljali v rovih in jarkih, saj so skrbeli, da se zalega podgan ne bi preveč razširila, kar pa je obenem omejilo tudi širjenje nalezljivih bolezni. Nekatere mačke so uporabljali tudi za "detektorje" strupenih plinov.
Najbolj ustvarjalen, ali raje bizaren, način uporabe hišnih ljubljencev nas ponese v obdobje druge svetovne vojne. Ameriški urad za strateške naloge (predhodnik CIE) je iskal način vodenja bomb, ki naj bi potapljale nemške ladje. Navdih so dobili ob prepričanju, da naj bi se mačke na vsak način poskušale izogniti vodi, obenem pa vsakokrat, ko jih vržeš z višine, čudežno pristanejo na nogah. "Glavica" v ameriški vojski je tako želel mačke pritrditi na bombe, ki bi jih odvrgli v bližino ladij. Mačji instinkt in sovraštvo do vode naj bi jih prisilil, da bi te bombo pripeljale v neposredno bližino ladij. Ideja, vredna posmeha, je seveda padla v vodo.
CIA je elegantne živali uporabila še enkrat, in sicer kot prisluškovalne naprave med hladno vojno. V operaciji Akustična Kitty so imeli namen mačkam s kirurškim posegom vstaviti prisluškovalno napravo, medtem ko naj bila antena kar mačkov rep. Petletni projekt, ki je ameriški proračun oklestil za 15 milijonov dolarjev, se je na koncu izjalovil na tragičen način, saj je mačko na prvi tajni nalogi pred ruskim veleposlaništvom povozil avto.
Vojni prašiči
Rimljani so v boju zoper slone – tanke tistega časa – uporabljali tako imenovane vojne prašiče. Postopek je bil skrajno preprost. Prašiče so namočili v katran, jih prižgali ter jih naščuvali nad sovražnika. Gibanje vreščeče in obenem goreče živali naj bi slonom in konjem pognala strah v kosti in ti naj bi se v trenutku razbežali.
Podgane kot iskalke min
Prvi primeri uporabe podgan kot sredstvo vojne so bili preprosti. Podgano si preprosto prižgal in jo odvrgel v sovražnikovo, po možnosti slamnato naselje. Na žalost je obstajala možnost, da je podgana v zadnjem trenutku spremenila smer in tako poleg sovražnikovega zanetila tudi napadalčevo naselje.
Leta 1346, med tatarskim obleganjem genovskega mesta Kaffa, so podgane uporabljali kot neke vrste biološko orožje. Prebivalci mesta so med vojake, ki so taborili ob obzidju, spustili skupino okuženih podgan, ki so z neverjetno hitrostjo razširile smrtonosno kugo. Mongolska vojska je v zadnjem poskusu osvojitve mesta vrnila z enako mero, saj so v mesto katapultirali okužena trupla umrlih. Nekaterim prebivalcem mesta je vseeno uspelo pobegniti, vendar pa naj bi se po nekaterih podatkih črna smrt takrat razširila po vsej Evropi.
Nazadnje so v vojski podgane uporabljali za odkrivanje zemeljskih min. Belgijsko podjetje je določeno vrsto podgane izurilo za odkrivanje zakopanih bomb in zemeljskih min. Urjenje je potekalo tako, da je bila podgana sposobna vohati eksplozivne materiale s pomočjo asociacije na hrano. Podgane so trenutno na dobrodelni misiji v Mozambiku, kjer ovohajo mine, ki so ostale iz državljanske vojne.
Ubijalski delfini
Uporaba delfinov v vojne namene se je začela šele v šestdesetih, ko je ameriška vojska ustanovila Pomorski program sesalcev, ki je bil v osnovi namenjen zasnovi boljših in učinkovitejših torpedov. Raziskovalci so bili kasneje tako navdušeni nad inteligenco delfinov, da so jih začeli uriti za pomoč pri iskanju izgubljenih potapljačev, kakor tudi pri ubijanju sovražnih potapljačev.
V programu, imenovanem Plavalsko uničenje, so podkožne injekcije, ki so vsebovale stisnjen ogljikov dioksid, namestili na delfinove plavuti. Ti so bili nato izurjeni, da so injekcije vbrizgali potapljačem, ki so jih odkrili na prepovedanih območjih. Vbrizgana injekcija je seveda povzročila takojšnjo smrt, saj se je ogljikov dioksid razširil po telesu, obenem pa je truplo priplavalo na površje.
Po nekaterih podatkih naj bi na ta način med vietnamsko vojno umrlo okoli 40 vietkongovcev.
Trenutno so delfini na misiji v Iraku, kjer označujejo podvodne mine in tako omogočijo, da se jim ladje izognejo, dokler jih seveda vojska ne odstrani.
Prve pripovedi o "vojnih mačkah" nas ponesejo v antični Egipt. Perzijci so, zavedajoč se egipčanske ranljivosti, v eni izmed odločilnih bitk na bojišče spustili nepregledno število mačk. Egipčani so bili tako postavljeni pred dejstvo. Ena možnost je bila poboj svojih ljubljencev, druga predaja. Izbrali so slednjo.
Med prvo svetovno vojno so mačke uporabljali v rovih in jarkih, saj so skrbeli, da se zalega podgan ne bi preveč razširila, kar pa je obenem omejilo tudi širjenje nalezljivih bolezni. Nekatere mačke so uporabljali tudi za "detektorje" strupenih plinov.
Najbolj ustvarjalen, ali raje bizaren, način uporabe hišnih ljubljencev nas ponese v obdobje druge svetovne vojne. Ameriški urad za strateške naloge (predhodnik CIE) je iskal način vodenja bomb, ki naj bi potapljale nemške ladje. Navdih so dobili ob prepričanju, da naj bi se mačke na vsak način poskušale izogniti vodi, obenem pa vsakokrat, ko jih vržeš z višine, čudežno pristanejo na nogah. "Glavica" v ameriški vojski je tako želel mačke pritrditi na bombe, ki bi jih odvrgli v bližino ladij. Mačji instinkt in sovraštvo do vode naj bi jih prisilil, da bi te bombo pripeljale v neposredno bližino ladij. Ideja, vredna posmeha, je seveda padla v vodo.
CIA je elegantne živali uporabila še enkrat, in sicer kot prisluškovalne naprave med hladno vojno. V operaciji Akustična Kitty so imeli namen mačkam s kirurškim posegom vstaviti prisluškovalno napravo, medtem ko naj bila antena kar mačkov rep. Petletni projekt, ki je ameriški proračun oklestil za 15 milijonov dolarjev, se je na koncu izjalovil na tragičen način, saj je mačko na prvi tajni nalogi pred ruskim veleposlaništvom povozil avto.
Vojni prašiči
Rimljani so v boju zoper slone – tanke tistega časa – uporabljali tako imenovane vojne prašiče. Postopek je bil skrajno preprost. Prašiče so namočili v katran, jih prižgali ter jih naščuvali nad sovražnika. Gibanje vreščeče in obenem goreče živali naj bi slonom in konjem pognala strah v kosti in ti naj bi se v trenutku razbežali.
|
Podgane še danes uporabljajo za iskanje min. |
Prvi primeri uporabe podgan kot sredstvo vojne so bili preprosti. Podgano si preprosto prižgal in jo odvrgel v sovražnikovo, po možnosti slamnato naselje. Na žalost je obstajala možnost, da je podgana v zadnjem trenutku spremenila smer in tako poleg sovražnikovega zanetila tudi napadalčevo naselje.
Leta 1346, med tatarskim obleganjem genovskega mesta Kaffa, so podgane uporabljali kot neke vrste biološko orožje. Prebivalci mesta so med vojake, ki so taborili ob obzidju, spustili skupino okuženih podgan, ki so z neverjetno hitrostjo razširile smrtonosno kugo. Mongolska vojska je v zadnjem poskusu osvojitve mesta vrnila z enako mero, saj so v mesto katapultirali okužena trupla umrlih. Nekaterim prebivalcem mesta je vseeno uspelo pobegniti, vendar pa naj bi se po nekaterih podatkih črna smrt takrat razširila po vsej Evropi.
Nazadnje so v vojski podgane uporabljali za odkrivanje zemeljskih min. Belgijsko podjetje je določeno vrsto podgane izurilo za odkrivanje zakopanih bomb in zemeljskih min. Urjenje je potekalo tako, da je bila podgana sposobna vohati eksplozivne materiale s pomočjo asociacije na hrano. Podgane so trenutno na dobrodelni misiji v Mozambiku, kjer ovohajo mine, ki so ostale iz državljanske vojne.
|
Trenutno so delfini na misiji v Iraku, kjer označujejo podvodne mine. |
|
|
Uporaba delfinov v vojne namene se je začela šele v šestdesetih, ko je ameriška vojska ustanovila Pomorski program sesalcev, ki je bil v osnovi namenjen zasnovi boljših in učinkovitejših torpedov. Raziskovalci so bili kasneje tako navdušeni nad inteligenco delfinov, da so jih začeli uriti za pomoč pri iskanju izgubljenih potapljačev, kakor tudi pri ubijanju sovražnih potapljačev.
V programu, imenovanem Plavalsko uničenje, so podkožne injekcije, ki so vsebovale stisnjen ogljikov dioksid, namestili na delfinove plavuti. Ti so bili nato izurjeni, da so injekcije vbrizgali potapljačem, ki so jih odkrili na prepovedanih območjih. Vbrizgana injekcija je seveda povzročila takojšnjo smrt, saj se je ogljikov dioksid razširil po telesu, obenem pa je truplo priplavalo na površje.
Po nekaterih podatkih naj bi na ta način med vietnamsko vojno umrlo okoli 40 vietkongovcev.
Trenutno so delfini na misiji v Iraku, kjer označujejo podvodne mine in tako omogočijo, da se jim ladje izognejo, dokler jih seveda vojska ne odstrani.
