Ob koncu sestanka glede "plinske vojne" v Bruslju, kjer so se zbrali predstavniki EU, ruskega Gazproma in ukrajinskega Naftogaza, se predstavnik Bolgarije, Jevgenij Kirilov, ni mogel več zadržati. "Kako lahko Rusija in Ukrajina ravnata tako neodgovorno in necivilizirano? Milijoni državljanov EU so postali vaši talci," je zabrusil predstavnikom energetskih koncernov.
Grozi kolaps plinovoda |
|
Zaradi prekinitev dobave, slabe vzdrževanosti in izjemno nizkih temperatur se energetski strokovnjaki Evropske komisije bojijo tehničnega kolapsa ukrajinskega plinovodnega omrežja, piše v četrtkovi izdaji Financial Times Deutschland (FTD). Že v sredo je ruski plinski monopolist Gazprom opozoril, da bi dlje trajajoča zaustavitev dobave plina evropskim državam lahko na plinovodnem omrežju povzročila "resno škodo". Če bi se črni scenarij uresničil, bi se predvsem vzhodnoevropske države članice EU soočile s hudimi težavami pri oskrbi s tem fosilnim gorivom. |
Toda kljub tako ostrim besedam in kljub prehodnim pozitivnim signalom je moral evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs po sestanku skrušeno priznati, da dogovora o ponovni vzpostavitvi dobave plina evropskim državam niso dosegli. EU je na pobudo nemške kanclerke Angele Merkel sprtima stranema predlagala, da bi Rusija prekinila moratorij na dobavo, Ukrajina pa bi pristala na prihod opazovalcev EU, ki bi nadzirali pretok plina po njenem omrežju. Do tod so sogovorniki še našli skupen jezik, toda ko je Rusija terjala, da bi v Ukrajini delovali tudi njeni opazovalci, je uradni Kijev spodnesel dogovor.
Kako napeti so odnosi med Rusijo in Ukrajino, priča tudi dejstvo, da pogovori v Bruslju niso bili trilateralni, ampak so se predstavniki EU ločeno pogovarjali z Rusi in Ukrajinci. Besede predsednika uprave Gazproma Alekseja Millerja, ki je v četrtek popoldne sporočil, da je dogovor o koncu plinske krize že dosežen, so bile le slepilo, ki naj bi zakrilo igro mačke in miši v ozadju.
Poživilo ranjenemu Gazpromu
Kakorkoli že, v tem trenutku ni jasno, kdaj lahko v državah EU računamo na ponovno dobavo
ruskega plina. Vsi skupaj smo se znašli na ruski strateški šahovnici, kjer si želi Kremelj
izboljšati geostrateško pozicijo. Kot poročajo tuji mediji, za fasado rusko-ukrajinskega spora o
plinskih dologovih stoji ranjeni velikan Gazprom. Koncern je zaradi finančne krize v letu 2008
izgubil kar 76 odstotkov tržne vrednosti in si nabral za 36 milijard dolgov. Zakaj bi potem
Ukrajini plin dobavljali po znatno nižji ceni, kot velja za evropske države? Tu je še namera
Rusija, da diskreditira Ukrajino kot dobaviteljico plina in s tem države EU navduši za projekt
plinovoda Severnega toka, ki bi bil speljan po Baltskem morju in bi neposredno povezoval Rusijo in
Nemčijo.
Svojo igro ima tudi Kijev. V spor želi vplesti EU in ji predočiti, da se je znašel na tnalu neusmiljene ruske zunanje politike. V Bruslju izrečene besede podpredsednika ukrajinske vlade, Grigorija Nemirije, so zgovorne: "Plin je postal instrument ruske zunanje politike."
